Figaro d.o.o.
Kulturno Turistična Agencija
Lokavec 173
5270 Ajdovščina, SLO
Tel: +386 01 4315 209
Fax: +386 01 2322 668
Gsm: +386 041 645 721
haluda@siol.net
14.01.2024
Župnija Raka je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Leskovec, Škofije Novo mesto z župnijsko cerkvijo Sv. Lovrenca (zavetnik Sv. Lovrec - diakon in mučenec, goduje 10. avgusta).
660-letnica župnije Raka
Letos praznujemo že 660-letnico župnije Raka.
Avgusta 2013 smo obhajali farno žegnanje ob godu sv. Lovrenca in praznovali 650-letnico župnije Raka. Na ta visoki jubilej smo se pripravili s tridnevno duhovno obnovo. Slovesno sv. mašo je ob veliki udeležbi vernikov vodil takratni novomeški škof g. Andrej Glavan. Vernike je spodbujal naj bodo dejavni člani župnije, živi kamni občestva, čeprav okolje danes veri in kristjanom ni naklonjeno, saj zlasti mediji tako radi krizo v Cerkvi razlagajo po svoje. Ob obletnici župnije je bila izdana jubilejna znamka s sliko raške cerkve in skromna zloženka z osnovnimi podatki o zgodovini župnije.
Kraj Raka se omenja v pisnih virih leta 1178, po drugih podatkih celo 1121. Grad Raka se omenja leta 1248; njegovi lastniki so bili dolga leta »gospodje raški«. Župnija Raka je bila ustanovljena leta 1363, iz nje sta kasneje izšli župniji Studenec (1862) in Bučka (1876).
Značilnost Rake je mogočna baročna župnijska cerkev sv. Lovrenca z dvema zvonikoma. Cerkev je začel zidati leta 1770 ljubljanski stavbenik Lovrenc Prager in delo nadaljeval njegov sin Ignac. Cerkev je bila posvečena leta 1804, popolnoma opremljena pa šele kakšnih petdeset let kasneje. Najbolj dragocena umetnina v cerkvi so orgle, oziroma baročna orgelska omara, ki smo jo leta 2007 obnovili in restavrirali. Takrat je tudi sicer bila cerkev znotraj obnovljena. Zunanjost cerkve je bila obnovljena leta 2009, zunanjost župnišča pa leta 2012
.KVARTET DO – SLO
VLADIMIR ČADEŽ – tenor
ANDREJ ROPAS - tenor
ZDRAVKO PERGER – bariton
IGOR HODAK – bas
ANDREJ MISSON - orgle
PROGRAM – BOŽIČNA MAŠA
Vstop: Ivan ZUPAN / prir. Matija TOMC BOŽJI NAM JE ROJEN SIN
Jože TROŠT (7.maša) GOSPOD USMILI SE
Slava: Andrej VAVKEN SLAVA BOGU
1.berilo: Valentin ŠPENDOV/ Jože TROŠT GLEJ PRIHAJAM
2.berilo: ALELUJA (koralna)
darovanje: prir. Franc PLEVEL MAŠNIK POVZDIGNE SVETI KRUH
svet: Franz SCHUBERT SVET BLAGOSLOVNJEN (SANKTUS)
povzdigovane: odpev SKRIVNOST VIRE
oče naš: judsko petje enoglasno
odpev TVOJE JE KRALJESTVO
jagnje božje: Jože TROŠT (7.maša) JAGNEJE BOŽJE
obhajilo: Leopold BELAR / prir. Matija TOMC GLEJ ZVEZDICE BOŽJE
slovenska ljudsaka/ prir. Matija TOMC KAJ SE VAM ZDI PASTIRCI VI
KONCERT PO BOŽIČNI MAŠI
Hugolin SATTNER: NOČ BOŽIČNA
Blaž Potočnik / Gregor RIHAR: POGLEJTE ČUDO SE GODI
Gregor RIHAR: ZVELIČAR NAM JE ROJEN ZDAJ
John READING / prir. Matija:TOMC HITITE KRISTJANI
Gregor ZAFOŠNIK: NOCOJ JE TIHA NOČ
Vinko VODOPIVEC: BLAŽENA NOČ
Vilko in Slavko AVSENIK: ZVEZDE NA NEBU ŽARE
Franz GRUBER: SVETA NAOČ
KVARTET DO - SLO
Prva zasedba skupine se je imenovala Črnski duhovni kvintet in je izšla iz Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec. Sestavljali so jo: Danilo Čadež
(prvi tenor), Jože Blaznik (drugi tenor), Zdravko Predrag (bariton), Boris Markič in Marjan Gerl (basa). Največ so peli črnske duhovne pesmi, zato je takšno tudi prvotno ime skupine. Obstajala je približno pet let in se leta 1956 preoblikovala v kvartet Najbolj znana zasedba Članska zasedba se je v začetnih letih precej spreminjala. Največ časa so v kvartetu skupaj peli: Danilo Čadež (prvi tenor), Peter Ambrož (drugi tenor), Tomaž Tozon (bariton) in Peter Čare (bas). Vsi so tudi
(nekdanji) člani Slovenskega okteta.Skupina je veliko nastopala v radijskih in oddajah, sodelovala je z različnimi spremljevalnimi instrumentalnimi in vokalno-instrumentalnimi sestavi, kot so: Ansambel Mojmirja Sepeta, Ansambel Miška Hočevarja, Ansambel Borisa Kovačiča, Ansambel Franca Flereta,[2] Alpski
kvintet,[3] Ansambel Milčeta Steguja, Vojaški orkester Ljubljana, Ansambel Jožeta Kampiča ali kar sam Jože Kampič s harmoniko. Z njimi so gostovali tudi v tujini in posneli nekaj plošč.
V novejši zasedbi »Kvarteta do« nastopajo: Andrej Ropas ( tenor) Vladimir Čadež ( tenor)Zdravko Perger(bariton) Igor Hodak ( bas) Vsi smo bili nekoč člani Slovenskega okteta razen Igorja Hodaka . Igor Hodak je profesor glasbe in je bil dolgoletni član Slovenskega komornega zbora v Slovenski Filharmonij.
Kvartet je imel svoj prvi na Knobleharjevi akademiji V Škocjanu. Pripravil je program najlepših slovenskih umetnih,narodnih in domoljubnih pesmi, z uvodno slovensko himno in dva celoti po pet pesmi z dodatki. S slovenskim in tujimi skladbami smo nastopili na poslovnem večeru podjetja iz Kitajske in Slovenije na domačiji pri znanem svetovno uveljavljenem vinarju Movija iz Medane v Goriških Brdih. Sedaj pripravljamo koncert slovenskih Božičnih pesmi, ki bo v ljubljanski stolnici, 25.decembra 2023 in ponovitve v mnogih cerkvah širom
Slovenije.
ANDREJ ROPAS - tenor
je po poklicu inženir organizacije dela in živi v Kamniku.Petje ga spremlja že od mladih nog saj sta bila njegova starša odlična pevca, ki sta ga spodbujala, da se je
poleg službe povsem posvetil glasbi. Andrej je končal nižjo glasbeno šolo iz klavirja, kasneje pa študiral solopetje pri priznanem profesorju v Ljubljani.
Pevsko pot je pred več kot 40 leti začel v otroškem cerkvenem zboru v Kamniku, ki ga je vodila njegova sestra. Po petju v raznih šolskih pevskih zborih je 1981 leta postal član moškega pevskega zbora iz Kamnika. Leta 1991 je postal član narodno – zabavnega ansambla STOPAR in v desetih letih z njimi prepotoval velik del Evrope, z ansamblom je bil tudi na 3-tedenski turneji po Ameriki in Kanadi. Med letoma 1996 in 2010 je bil član SLOVENSKEGA OKTETA, pel je v radijskem zboru RTV Slovenija, od leta 2010 do 2016 pa je bil umetniški vodja in prvi tenorist Gorenjskega okteta s katerim je dosegel velike uspehe in nagrade doma in v tujini.
Andrej je trenutno umetniški vodja mešane pevske skupine RŽ iz Loke pri Mengšu, ki goji predvsem slovensko pesem, poleg tega pa je tudi pevec pri narodno-zabavnem ansamblu HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK s katerim po Evropi igra in prepeva vsem dobro znano glasbo bratov Vilka in Slavka Avsenika.
VLADIMIR ČADEŽ - tenor
je prof. petjaDiplomiral na Ljubljanski akademiji za glasbo iz pevske pedagogike pri prof. Alenki Dernač Bunta. Rojen v Solkanu 1966 leta v glasbeni družini. S petjem se ukvarja od malih nog. Že v osnovni šoli je z zborom kot član in solist dosegel mednarodna priznanja. Pel je v raznih vok. ansamblih, Big Ben kvartetu, s katerim je posnel veliko vinilnih plošč, kaset in zgoščenk za katere je ansambel prejel tri srebrne plošče, takrat še v obsegu države Jugoslavije. S tema skupinama je
gostoval na dveh velikih turnejah, Avstralija- 1992 ter Kanada- 1993. Leta 1986 je sodeloval na izboru za pesem Evrovizije takratne Jugoslavije. Na izboru za evrovizijsko pesem je v novi državi Sloveniji prepeval dvakrat. V času srednje šole je pel v zboru RTV Slovenija. Kot solist poje z raznimi sestavi orkestrov, komornih skupin. Pel je v opernih ter operetnih predstavah, sicer pa se posveča pretežno
koncertnemu petju . Koncertira in posveča pozornost prav samospevom s poudarkom na domačih avtorjih. Že nekaj let sodeluje v audio-video- classic-music- show projektih s pianistko Natalijo Šaver. Posnel je tudi zgoščenko z simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, gostoval s simfoničnimi orkestri v tujini (Italija, Avstrija). Leta 1994 je bil dobitnik 1. nagrade na tekmovanju (TERZO CANTO
LIRICO 1994, član komisije je med ostalimi bil tudi Alfredo Craus). Že dvajset let poučuje petje na glasbeni šoli Nova Gorica, kjer z svojimi učenci dosega zavidljive uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Peto leto je umetniški vodja kvinteta Quercus in vokalne skupine Chorus
97. Od leta 1996 pa je na mestu prvega tenorja član svetovno priznane-
ga vokalnega ansambla SLOVENSKI OKTET - SLOVENIAN MASTERSINGERS.
Z ansamlom je od 1996 posnel štiri zgoščenke, gostoval je domala po
celi Evropi, Ameriki, Južni Ameriki in prepeval v najimenitnejših dvoranah
sveta. Letos mineva petdeset let, odkar se priimek Čadež pojavlja v »Slo-
venskem oktetu« in »Kvartetu Do« oče Danilo je bil član od 1966 pa do 1996, Vladimir pa od takrat nadaljuje poslanstvo. Sedaj je sprejel novo delovno mesto ravnatelja Glasbene šole Nova Gorica.
ZDRAVKO PERGER - bariton
je bil solist v ljubljanski operi Za seboj ima lepo število opernih likov med katerimi
najbolj izstopajo: Valentin v Faustu,Harlekin vAriadne na Naksosu, Figaro v Seviljskem brivcu, Belcore v Kapljicah za ljubezen, Chansonet v Gorenjskem slavčku, Vitez v Ksenji, Germont v Traviati, Malatesta v v Don Pasqualu, Rigoletto v Rigolettu Posveča se slovenski ljudski in umetni pesmi, predvsem z novitetami in
sakralni glasbi. Nastopal je s simfoničnim odrkestrom RTVZagreb, Simfonični orekester Pecsi (Madžarska), Simfonični orekester Camerata Labacensis iz Ljubljne, Simonični orkester TU – Dunaj .Filharmonija Veneto Treviso in Filharmonija Veneto iz Benetk. Gostoval: v Avstriji, Italiji, Franciji, Avstraliji,Nemčiji, Češki, Liechtensteinu, Madžarski, Hrvaški in na Japonskem. Štiri leta je bil član slovitega SLOVENSKEGA OKTETA. Posnel je zgoščenko slovenskih ljudskih pesmi. Je ustanovitelj Primorskega mednarodnega glasbenega festivala v Ajdovščini.
IGOR HODAK - bas
Izobrazba:
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (1996) – Akademski naziv: profesor glasbe
SAE institute, Ljubljana (2005) – dvoletni študij za audio inženirja / producenta
Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport (2010) – napredovanje v naziv svetovalec
Izkušnje:
Od 1990-1991: RTV Slovenija – komorni radijski zbor, pevec, basist
Od 1992-2008: Slovenska filharmonija / SLOVENSKI KOMORNI ZBOR, Ljubljana – poklicni pevec basist
Od 2008-2010: SLOVENSKA FILHARMONIJA, Ljubljana – glasbeni producent
Od 2008: MODUS AEOLIUS DESIGN, Igor Hodak s.p. glasbena dejavnost
Od 2001-2015: Škofijska gimnazija, Vipava – profesor glasbene umetnosti
Od 2010: OŠ Šturje Ajdovščina – učitelj glasbene umetnosti
Od 2016: KETNER, d.o.o. – vodja zvočnih znamk
Moja zgodba se zane na pravljinem kvarnerskem otoku Rabu. Tam sem preživel brezskrbno otroštvo inmladost. Veselje do glasbe mi je bilo “v zibelko položeno.”
Moja stara mati mi je vedno pela. Oče je prav tako ljubiteljsko pel pri zborih in dalmatinskih klapah. Kot deček sem poslušal njegov ansambel, ko so v
sedemdesetih letih igrali plesno in zabavno glasbo na terasah restavracij in hotelov na Rabu. Srečen sem, ker je moj oče tako ljubil glasbo, da je meni in mojemu mlajšemu bratu omogočil, da se glasbeno izobražujeva in tako razvijava svoj talent.
Na Reki sem v srednji glasbeni šoli vpisal dve smeri, in sicer glasbeno teorijo in klarinet. Obe smeri sem zaključil z uspešnimi zaključnimi koncerti: Mozartovim koncertom v A-duru za klarinet in koncertom mešanega mladinskega pevskega zbora srednje glasbene šole Ivan Matetić Ronjgov, ki sem jih pripravil in jim dirigiral. Kot pevec sem izkušnje pridobival na urah solo petja pri prof. Margareti Togunjac in kot član mešanega pevskega zbora Jeka Primorja, pod vodstvom zborovodje maestra Dušana Prašelja, ki je bil v tem času moj vzornik. V času srednje glasbene šole sem bil izmed šest mladih glasbenikov izbran kot multiinstrumentalist in pevec, da s folklornim programom zastopam mesto Reko in tedanjo državo Jugoslavijo na Mednarodnem letu mladih, ki je leta 1985 potekal na Japonskem. Sledijo študijska leta. Od leta 1989 sem študiral na Univerzi v Ljubljani, na Akademiji za glasbo na oddelku za glasbeno pedagogiko. V času študija sem pel in korepetiral tudi pri PAZ Vinko Vodopivec, pel pri komornem zboru RTV Slovenija in nazadnje pri Slovenskem komornem zboru (današnjem Pevskem zboru SLOVENSKE FILHARMONIJE) v Ljubljani. Solo petje sem izpopolnjeval na urah pri Ireni Baar Vremšak in pri Markosu Bajuku.
Pri Slovenskem komornem zboru sem še naprej izpopolnjeval svoje pevske insplošne glasbene in zborovodske izkušnje. Pod vodstvom ustanovitelja in dolgoletnega zborovodje Slovenskega komornega zbora, Maestra dr. Mirka Cudermana, sem v približno 20 letih poklicnega petja veliko koncertiral in snemal. S
Slovenskim komornim zborom smo posneli več kot 80 zgoščenk v zbirkah Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba s širokim antologijskim izborom slovenske zborovske glasbe tako sakralne kot tudi posvetne. Izkušnje sem nabiral tudi pri svetovno znanih zborovodjah in dirigentih kot so: Hans Bernhard, Herbert Böck,Eric Ericson, Peter Gruber, Milan Horvat, Tõnu Kaljuste, Vladimir Kranj
ANDREJ MISSON - orgle
skladatelj, dirigent in zborovodja, doktor znanosti, univerzitetni profesor in glasbeni pedagog, poustvarjalec na orglah, klavirju in čembalu, strokovnjak za glasbeno teorijo, računalništvo v glasbi in za glasbeno psihologijo, predavatelj na simpozijih in avtor številnih člankov o glasbi ...Andrej Misson se je v glasbo zaljubil že v otroštvu. /.../ Oče mu je že v otroštvu kupil majhno harmoniko, in čeprav jo je pozneje zamenjal s klavirjem in orglami, jo še danes kdaj prime v roke. Kljub nedvomnemu talentu in ljubezni do glasbe se je odločil za škofjeloško gimnazijo, hkrati pa je po nasvetu takratnega škofjeloškega župnika Ivana Kosa obiskoval še Orglarsko šolo. Kar je bilo, kot rad pove, osnova, da je kasneje, ko se je odločal med študijem medicine, fizike in glasbe, pretehtalo in pripomoglo, da je brez srednje glasbene izobrazbe naredil zahtevne sprejemne izpite na Akademiji za glasbo. Pri profesorju Danetu Škerlu je diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije, kasneje še magistriral in doktoriral; ves čas pa je znanje in izkušnje posredoval naprej: najprej dijakom na Srednji glasbeni šoli, skoraj dvajset let slušateljem na Orglarski šoli in od leta 1993 predava glasbenoteoretične predmete študentom na Akademiji za glasbo, kjer je zadnji nekaj let predstojnik oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo.
Več o njem: https://www.ag.uni-lj.si/zaposleni/57
KVARTET DO – SLO ( KNOBLEHARJEVA AKADEMIJA V ŠKOCJANU)
L- TEK d.o.o. ŠENTJERNEJ