Figaro d.o.o.
Kulturno Turistična Agencija
Lokavec 173
5270 Ajdovščina, SLO
Tel: +386 01 4315 209
Fax: +386 01 2322 668
Gsm: +386 041 645 721
haluda@siol.net
Glasbeno gledališče Figaro
- Odločitev
- Vabimo
OPERNA PREDSTAVA TOSCA GIACOMA PUCCINIJA
PREMIERA - nedelja, 23.6.2019 v obzidju gradu Vipavskega Križa Ajdovščina
Giacomo Puccini
TOSCA
(opera v treh dejanjih)
(150 min)
V produkciji Glasbeno gledališče Figaro in Teater Mobile
Predstava bo posvečena ob 90. obletnici Jurija Sovčka
Dirigent Gianluca Marciano
Režiser Jurij Souček
Poslikava scene Teater Mobile /G.G. Figaro
Kostumografija Teater Mobile / G.G. Figaro
Nastopajo
Milena Morača Floria Tosca
Jure Kušar / Aleksandro Petrovski Mario Cavaradossi,
Robert Vrčon /Zdravko Perger Baron Scarpia
Franc Javornik Cesare Angelotti in Sagrestano (Mežnar)
Matej Vovk Sopoletta in Sciarrone
Posebnost predstave, ki jo vrhunski operni solisti izvajajo v živo v italijanskem jeziku, je orkestrska spremljava, ki je predhodno posneta pod taktirko italianskega dirigenta Gianluce Marciana. Predstavo režira Jurij Souček, ki kot igralec nastopa tudi kot povezovalec, saj pred vsakim dejanjem prebere njegovo vsebino. Kot pevci v uprizoritvi, bodo nastopili sopranistka Milena Morača v naslovni vlogi in baritonist Robert Vrčon v alternaciji Zdravko Perger, tenorist Jure Kušar v alternaciji Aleksandro Perovski, basist Franc Javornik ter tenorist Matej Vovk Ti bodo kot vrhunski operni solisti nastopili v živo ob studijsko posneti spremljavi v živo ob studijsko posneti spremljavi, kar od njih zahteva posebno pripravo. Ob tem še vedno ohranja ekstravaganco operne predstave kot vrhunskega glasbenega dogodka.
Zadnja Puccinijeva opera Tosca, ki je bila najprej gledališki komad plodovitega francoskega dramatika Victoriena Sardouja, je zadnja Puccinijeva opera. Ob krstni uprizoritvi leta 1900 v Rimu je razburila umetniške in politične kroge, zaradi svoje vizionarske prepletenosti političnega ozadja z neizprosno igro moči in čustev pa vedno znova privablja najširše občinstvo po vsem svetu.
I. dejanje
Državni jetnik Angelotti je ušel iz ječe Angelskega gradu in se pred policijo skrije v cerkvi Sv. Andreja. Njegova sestra Attavanti mu je namreč skrila ključ pred kipom Matere božje in obleko v tamkajšnji kapeli. V tej cerkvi slika portret svetnice slikar Cavaradossi, ki je zaljubljen v znamenito pevko Florio Tosco. Angelotti stopi pred Cavaradossija in ga prosi, naj mu pomaga pri begu. V tem trenutku v cerkev pride Tosca in Angelotti se ponovno skrije. Tosco popade ljubosumje, ko ugotovi, da je svetnica na portretu podobna Attavabtijevi, a slikar jo tolaži in zavrne njen sum. Strel iz topa na Angelskem gradu pa oznani, da so odkrili Angelottijev pobeg in Cavaradossi pohiti s prijateljem, da bi ga skril v vodnjaku v svojem vrtu. Žal pa jima sledi zloglasni Scarpia, ki vstopi v cerkev s svojim biričem. S pahljačo Attavantijeve, ki jo najde v cerkvi, poskuša iz ljubosumne Tosce izmamiti skrivnost, kam se je skril Angelotti. Razburjena Tosca odhiti v Cavaradossijevo vilo, kamor ji sledi tajna policija.
II. dejanje
Tosca nastopi z novo kantato pred kraljico. Scarpia pa jo po koncertu povabi k sebi v palačo Farnese, kjer pričakuje poročilo svoje tajne policije. Spoletta mu sporoči, da so v vili zajeli samo slikarja. Cavaradossi ne prizna krivde. V tem trenutku prihiti Tosca, Scapia pa veli Cavaradossija odpeljati v sosednjo mučilnico, ta pa kljub mukam noče priznati. Tosca ne zdrži mučenja in izda kje je skrit Angelotti. Ob novici, da je pri Marengu zmagal Napoleon, republikanec Caravadossi slavi zmago, Scarpia pa izreče nad tekmecem smrtno obsodbo. Obupana Tosca ga prosi za milost, a Scarpia v zameno zahteva, da se mu vda. Tosca privoli, a ko Scarpia napiše zanjo in za Cavaradossija prepustnico in se ji nato pohlepno približa, ga Tosca nepričakovano zabode.
III. dejanje
Na dvorišču Angelskega gradu, ob jutranji zarji, piše Cavaradossi poslovilno pismo svoji ljubici. A tedaj prihiti Tosca in mu izpove, kako se je zgodilo a Scarpio, ki ki da je ob podpisu prepustnice zapovedal naj slikarja le navidez ustrelijo. Oba verjameta v to in sanjata o prihodnji skupni sreči. Tosca ga tudi pouči, kako naj se po strelu potaji in počaka, da vojaki odidejo, nato pa bosta pobegnila. Medtem že pride Spoletta izvršiti kazen in Cavaradossi stopi pred njega poln upanja. Strel poči in Cavaradossi pade natanko tako, kot ga je Tosca poučila. Ko Spoletta odide, ga Tosca pokliče, a kmalu spozna, da jo je zločinski Scapia prevaral in da je njen Mario mrtev. Medtem so že našli mrtvega Scarpio in Spoletta prihiti nazaj ujeti morilko. Tosca pa si rajši sodi sama in skoči z obzidja Angelskega gradu
OPERNA PRDSTAVA G.VERDI: RIGOLETTO 10.6.2018 OB 21
V KOPRODUKCIJI Z LETNIM GLEDALIŠČEM KHISLSTEIN KRANJ V NEDELJO 10.6.2018 OB 21
KNOBLEHARJEVO 2018 V ŠKOCJANU 17.6.2018 OB 21.00
POLETJE NA PLACU V ŠEMPETRU PRI GORICI 30.6.2018 OB 21
RIGOLETTO OPERA V DVEH DEJANJIH
Skladatlj: Giuseppe Verdi
Libreto: Francesco Maria Piave
Dirigent Igor Švara
Režiser Zdravko Perger
Scenografija Dime Temkov
Kostumografija : Ilina Čolak
Oblikovalec luči in zvoka Lentni Festival Kranj
Koncertni mojster Gregor Traven
Korepetitor Kayoko Ikeda
Vojvoda Mantovski: Blaž Gantar /Miro Solman/ (mladi bogati lastnik bara Figaro)
Rigoletto: Zdravko Perger (šef bara Figaro)
Gilda: Urška Kastelic (Rigolettova hčerka)
Sparafucile (Monterone): Tomaž Štular (najeti morilec, maščevalec brat Magdalene
Magdalena: Barbara Sorč (natakarica v baru Figaro, sestra Sparafucila, žena Cepranova in Gildina prijateljica)
Marullo: Robert Brezovar (Rigolettov prijatel obiskovacec bara
Matteo Borsa: Rusmir Redžič / Miro Busolin j. (Vojvodov prijatelj obiskovalec bara
Ceprano: Marko Ferjančič (Magdalenin mož obiskovalec bara)
Natakar: Jože Kapler
Prijatelja, obiskovalca bara: Janko Novak, Jernej Jenko
KOMORNI ORKESTER LJUBLJANA
Rigoletto je opera v treh dejanjih (štirih slikah) italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija. Libreto je po drami Kralj se zabava francoskega pisatelja Victorja Hugoja napisal Francesco Maria Piave. Pred krstno predstavo je imel skladatelj težave s cenzuro. Zgodba o nemoralnem kralju ni bila ustrezna, zato so bile izvedene manjše korekture, in sicer so kralja Franca I. iz Hugojeve drame nadomestili z vojvodo iz Mantove, dvornega šaljivca Tribouleta so prekrstili v Rigoletta, Saint-Valliera v Monterona. Libretist Piave je Hugojevo dramo preimenoval v La Maledizione (slov. Prekletstvo), cenzuri pa tudi ta naslov ni bil všeč, zato so morali opero poimenovati po dvornem norcu. Krstna predstava je bila v beneškem Teatru La Fenice 11. marca 1851. Naslovno vlogo je pel baritonist Felice Varesi.
Opera Rigoletto je danes del železnega opernega repertoarja, v Verdijevem opusu pa je prva izmed treh oper (ob Traviati in Trubadurju), s katero se je mojster zapisal med najpomembnejše operne skladatelje vseh časov. Prva slovenska premiera Rigoletta je bila 19. novembra 1896 v Ljubljani.
V naši produkciji G.G.Figaro-SLO bo zgodba malo spremenjena, dogaja se v današnjem času, v nekem baru. V predstavi so iste vloge, s to razliko, da so grofica Čeprano, služkinja Giovanna, Sparafučilova sestra Magdalena in paž združeni v eno osebo Magdaleno, barsko delavko. Prav tako sta grof Monterone in morilec Sparafučile ena oseba, z imenom Sparafučile, ki je brat Magdalene.
PRVO DEJANJE
Mladi vojvoda živi lahkomiselno in razvratno življenje. Nobena lepa ženska ni varna pred njim. V tej grešni strasti ga podpihuje njegov grbasti burkež Rigoletto, ki upravlja njegov bar. V baru vojvoda pripoveduje svojemu prijatelju Borsi o novi pustolovščini z mladim dekletom, ki jo že dalj časa tajno obiskuje. A zvestoba ni njegova čednost, zato se že razgleduje po novi žrtvi, lepi Magdaleni, Čepranovi ženi, ki je zaposlena v baru. Čeprano seveda kuha ljubosumje, zbadljivi Rigoletto pa se mu roga. Magdalenin mož je vojvodi napoti in Rigoletto mu brž svetuje, naj se ga znebi, s tem da ga zapre, izžene ali obglavi. Čeprano priseže maščevanje. Ta čas zabavo grobo prekine Sparafučile (Monterone), ki je ves čas umirjeno sedel ob šanku in opazoval to dogajanje. Razjarjeno zahteva zadoščenje za svojo onečaščeno hčer in hoče sam govoriti z vojvodo. Toda Rigoletto tudi njega posmehljivo odpravi. Razjarjeni Sparafučile prekolne norca in njegovega gospodarja, ki sta kriva njegove očetovske bolesti in plane z nožem nad vojvodo, da ga zabode, a ga pri tem prijatelji onesposobijo. Pretreseni Rigoletto se spomni, da ima tudi sam hčer, ki mu je nad vse pri srcu.
Besede prekletstva grbavcu še vedno kot usoden opomin odzvanjajo po ušesih. Z nemirom v duši Rigoletto ves razburjen in prestrašen opazi približujočega Sparafučila. Ta mu prijateljsko ponudi svoje zle usluge, ker zelo sovraži vojvodo. Rigoletto mu prisluhne in se v momentu zave nevarnosti svojega pohotnega gospodarja do njegove hčere. Zasluti, da se bo zgodilo nekaj strašnega, ker sam počne nečedne stvari. Sparafučila zavrne, a vseeno vzame njegovo vizitko, se usede k mizi in odpoje monolog o prestrašenosti in obupanosti nad svojo lasno usodo.
V bar veselo vstopi Rigolettova ljubeča hči Gilda, ki jo ljubosumno skriva pred svetom. Pri tem pa niti ne sluti, da je vojvoda dekle že bil izvohal in jo zapredel v svoje zanke. Gildin zaskrbljeni oče naroči njeni prijateljici in skrbnici Magdaleni, strežnici v baru, naj je nad njo še toliko bolj pozorna. V baru se tedaj oglasi neznan šum in Rigoletto brž pohiti pogledat, kaj se dogaja. Medtem se vojvoda izmuzne v bar in se skrije za šank, grbavec pa v baru ne najde nič sumljivega in gre svojo pot. Nato stopi vojvoda iz svojega skrivališča, se izda Gildi za študenta, ji izpove svojo vročo ljubezen in jo premami. Ko pa se od zunaj oglasi nov ropot, vojvoda naglo zapusti prostor pri zadnjih vratih. Medtem se priplazijo zakrinkani Čepranovi prijatelji, ki bi radi dekle — misleč, da je Rigolettova ljubica — grbavcu ugrabili. Prav v tem trenutku se vrne tudi Rigoletto, a zarotniki ga prepričajo, da nameravajo ugrabiti Čepranovo ženo Magdaleno. Rigoletto jim je pri tem pripravljen še sam pomagati, zato ga poškropijo s solzivcem in ga s pestmi podrejo na tla. Medtem, ko Rigoletto leži nezavesten, ugrabijo Gildo in jo odpeljejo v vojvodovo sobo. Ko grbavec končno pride k zavesti, z grozo spozna, da je pomagal lopovom ugrabiti svojo lastno hčer: Monteronovo prekletstvo se že uresničuje!
DRUGO DEJANJE:
Vojvoda divja, ker so mu ponoči odpeljali ljubico. Od prijateljev v baru kmalu izve, da je v njegovi sobi domnevna Rigolettova ljubica, Gilda, in ves blažen odhiti k njej. Kmalu zat
em se kot ranjen lev privleče Rigoletto. Prijatelji se mu posmehujejo. Skrušen jim prizna, da je Gilda njegova hči, kleče jih prosi, naj prizanesejo njeni nedolžnosti. Prijatelji pa hočejo sedaj norcu vrniti, kar koli je kdaj zlega zagrešil nad njimi, zato mu molčijo. Iz njihovega obnašanja, tudi nad Magdaleno barsko strežnico, Rigoletto spozna, da je njegova hči resnično v hiši. Nekaj časa kasneje stopi sama v bar pred očeta in mu vsa v solzah prizna sramoto, ki ji je bila prizadejana. V tem pride v bar Sparafučile, ki ji ponovno zagrozi z maščevanjem in kliče pekel nad glavo. Tedaj tudi Rigoletto prekolne svojega gospodarja.
Maščevalni Rigoletto je za dvajset evrov najel Sparafučila, da bi gospodarja spravil s sveta. Ker pa ga Gilda kljub vsemu še ljubi, bi ji oče sedaj rad dokazal gospodarjev brezsramni grešni značaj in nezvestobo. Zato pregovori Sparafučilovo sestro Magdaleno, naj zvabi zapeljivca v bar. Vojvoda pride res v bar in nepričakovano sreča Gildo. Vzame steklenico, pristopi k Gildi in jo nesramno zavrne v pričo očeta, ter se odpravi dvorit Magdaleni, ki se mu kot vedno predaja v objemih. To vojvodino početje hudo prizadene Gildo, a ga kljub temu še vedno ljubi. Rigoletto si na vse načine prizadeva, da jo odvrne od gorečega ljubimca in ji zaukaže naj se odpravi v Verono. A ona ga ne posluša, skrije se v vrhnje prostora bara in sklene, da žrtvuje življenje za svojo ljubezen. Vojvoda medtem še kar naprej ljubimka z Magdaleno, vendar mu ona po naročilu brata Sparafučila v kozarec nalije uspavalo, mladi ljubimec takoj omaga in se sezuje v baru, ter odide spat. Kljub upiranju Magdalene pri sodelovanju pri umoru, jo Sparafucile prisili v to dejanje in tako smrtno ranita preoblečeno Gildo v moškega, misleč, da sta ubila vojvodo. Ko zavijata žrtev v najlon vrečo, opazita, da sta zabodla Gildo, Rigolettovo hčerko. Hitro zamenjata čevlje, ki jih je vojvoda sezul v baru in jih natakneta smrtno ranjeni Gildi na noge, da bi bila zmota neopazna.
Kot je bilo dogovorjeno, pride Rigoletto ob polnoči po žrtev, da jo osebno vrže v kanal. Sparafučile mu proti plačilu hitro preda ranjeno žrtev in odvihra v noč. Z velikim zadoščenjem se Rigoletto ozira nad truplom, nakar se iz sobe oglasi gospodarjev glas, ki se omamljen prebuja s pesmijo. Kot okamenel plane nad truplom in zgrožen ugotovi, da je smrtno ranjena njegova hči. V njegovem naročju Gilda umre in Rigoletto ugotovi, da je na svetu izgubil še zadnje kar je imel. Bil je preklet in zla usoda se je dokončno poigrala z njegovim umazanim življenjem.
GIOACCHINO. ROSSINI: SEVILJSKI BRIVEC
ŠEMPETER PRI GORICI, DVOREC CORONINI NA PROSTEM V SOBOTA, 15.JUNIJA 2017 OB 21:30 V SLUČAJU SLABEGA VREMENA V NEDELJO 16.JULIJA 2017 OB 21:30
GIOACCHINO. ROSSINI: SEVILJSKI BRIVEC
komična opera v dveh dejanjih
Besedilo: Cesare Sterbini
Prevod: Niko Štritof
• Almaviva, grof ANDREJ DEBEVEC
• Figaro, brivec ZDRAVKO PERGER
• Rozina, don Bartolova varovanka KATARINA PERGER VODNJOV
ELENA DOBRAVEC
• don Bartolo, zdravnik FRANC JAVORNIK
• don Basilio učitej petja TOMAŽ ŠTULAR
• Berta, gospodinja pri don Bartolu BARBARA SORČ
• Fiorello DAVID ČADEŽ
• Poveljnik straže DAVID ČADEŽ
• Notar TOMAŽ KAVČIČ
• godci, stražniki VOKALNA SKUPINA CORUS 97 MIREN
KOMORNI ORKESTER LJUBLJANA
Dirigent IGOR ŠVARA
Asstent dirigenta: TADEJ HORVAT
Koncertni mojster: GREGOR TRAVEN
Režija : ZDRAVKO PERGER
Zborovodja: VLADIMIR ČADEŽ
Korepetitora: TADEJ HORVAT, ANA ZALAR
Scena: FESTIVAL OPERA IN PIACA GIUSEPPE DI STEFANO ODERZO
Kostumi: FIGARO
VSEBINA:
Zaljubljeni grof Almaviva pride v Seviljo, trdno odločen, da se bo poročil z lepo Rozino. Nanjo budno pazi njen skrbnik Don Bartolo, ki si domišlja, da je on bodoči ženin. Grof k sreči sreča prebrisanega Figara.
Ta mestni vsevednež, grofa, potem ko Je seveda prejel bogato plačilo, preobleče v uniformo in ga Don Bartolu predstavi kot vojaka, ki išče stanovanje. Almaviva se naseli, a ga kmalu odkrijejo, kasneje zaprejo, ampak zaradi znanega imena kaj kmalu tudi izpustijo.
Kasneje se grof znova poskuša vrniti v Rozinino hišo. Tokrat preoblečen v visokega duhovnika. Učitelj glasbe, tudi njen vzgojitelj Don Basilio, nenaklonjen duhovniku, prišepne Don Bartolu naj zoper grofa Almavivo uporabi premeteno orožje - laž! Omenjena dva, lažniva - vzgojitelj in Don Bartolo - , uspeta prepričati Rozino, da se Almaviva z njo le “igra” ter jo prepričata, da privoli v možitev s svojim skrbnikom.
Ko se ponoči, Almaviva, s Figarjovo pomočjo, vrne v Rozinino hišo, da bi skupaj pobegnila, ga doleti grenko presenečenje - njegova ljuba se mu postavi zoper njega. Toda iznajdljivost Figara se še enkrat izkaže in vsi nesporazumi so srečno rešeni v veliko zadovoljstvo obeh zaljubljencev. Seveda je tudi Figarov mošnjiček še kako poln....
Arija Figara iz predstave v Ajdoščini
KOPRODKCIJA SEVILSKEGA BRIVCA S FESTIVALOM OPERAINPIAZZA IZ ODERZA
Cena vstopnic:
V predprodaji; Parter 14,00 €, Tribuna 10,00 €.
Na dan predstave; Parter 20,00 €, Tribuna 16,00 €.
Otroci do 12 leta 6,00 €
Prodajna mesta:
EVENTIM www.eventim.si
MLADINSKI CENTER VRTOJBA www.kstm-sempeter-vrtojba.si
tel.041 308 256
PRIREDITVENI PROSTOR SEDEŽNI RED- PREDPRODAJAINFORAMCIJE: www.figaro.si / GSM: / 041 645 721
OPERNA PREDSTAVA G. VERDIJA TRAVIATA PO KNJIGI A. DUMASA DAMA S KAMELJAMI 2014
ZASEDBA VLOG:
Violetta Valéry, kurtizana URŠKA ARLIČ GOLOLIČIČ - sopran
Violetta Valeriy kurtizana TATIANA AGUIAR - sopran
Valeriy kurtizana PETYA IVANOVA - sopran
Alfred Germont: BLAŽ GANTAR - tenor
Alfred Germont ŽIGA KASAGIČ - Tenor
George Germont, Alfredov oče: ZDRAVKO PERGER - bariton
Pripovedvalka: NATAŠA KERŠEVAN
ANSAMBEL FILGARMONIJE VENETO - BENETKE
Dirigent: Riccardo Boaretto
Klavirska spremljava: IGOR ŠVARA
Scena in kostumi: GLASBENO GLEDALIŠČE FIGARO
OPERNA PREDSTAVA G. VERDIJA TRAVIATA PO KNJIGI A. DUMASA DAMA S KAMELJAMI NA PREDVEČER DNEVA DRŽAVNOSTI V ŠKOCJANU NA DOLENSKEM, PRED OBČINSKO STAVBO NA PROSTEM V TOREK, 24.JUNIJA 2014
TV ČLANEK VAŠ KANAL NOVO MESTO
NA FESTIVALU "CULTUREpoint PIRAN 2014" OPERNA PREDSTAVA G. VERDIJA TRAVIATA PO KNJIGI A. DUMASA DAMA S KAMELJAMI, NA VRTU CERKEVE SV. JURIJA V PIRANU, PETK 4.JUNIJA 2014
TRAVIATA FOTOGRAFIJE
La Taviata a3 v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru 14.04. 2016
1.dejanje
2.dejanje
3.dejanje
4.dejanje
OPERNI KONCERTI:
Zdravko Perger - bariton
ZDRAVKO PERGER DUET IZ KOCERTA GALA VERDI 2013
Nataša Kerševan - klavir
Tadej Horvat - klavir
VEČ O TADEJU HORVATU POSNETEK KONCERTA IZ CANKARJEVEGA DOMA
Program opernega koncerta:
Wolfgang Amadeus Mozart: DON JUAN arija Juana
Wolfgang Amadeus Mozart: DON JUAN kanconeta
Rihard Wagner: TANNHAUSER arija Volframa
Charles Gounod: FAUST arija Valentina
Peter Iljič Čajkovski: EVGENIJ ONJEGINA arija Onjegina
Peter Iljič Čajkovski: PIKOVA DAMA arija Jeletskega
Giuseppe Verdi: TRAVIATA arija G. Germonta
Giuseppe Verdi: TRUBADUR arija Grofa Lune
Gioacchino Rossini: SEVILJSKI BRIVEC arija Figara
Franz Lehar: PAGANINI arija Paganinija
Franc Lehar: VESELA VDOVA arja Danila
E.DI. CAPUA: O SOLE MIO
31. 01 2014 -RESTAVRACIJA /VINOTEKA MAMA AJŠEVICA PRI NOVI GORICI
8. marca 2014 - Dan Žena v soboto,v Restavracijo Faladur, Ajdovščini- Pale
9.04.2014 - Dvorcu Zemono v oraganizaciji Rotary kluba Ajdovščina
25.04.2014 - GALA VEČERJI VITEŠKEGA REDA SVETEGA JURIJA VHOTELU BERNARDIN V PORTOROŽU
40. letnica Zdravko Perger v Coreninijevem dvorcu v Šempetru pri Gorici,27.11.2015 Pri klavirju Igor Švara
SAKRALNI KONCERTI PO SLOVENIJI:
Katarina Perger - sopran
Zdravko Perger - Bariton
Gregor Klančič - Orgle
Tone Potočnik - orgle
Tadej Horvat - orgle
Basist in organist Matej Voje je študij glasbene pedagogike končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dela kot profesor glasbene vzgoje in korepetitor baleta na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana.
Od leta 1979 je bil redni organist in kasneje tudi zborovodja cerkvenega otroškega, dekliškega in mešanega pevskega zbora v Trnovem v Ljubljani. Bil je član zbora Consortium Musicum ter Komornega zbora RTV Slovenija, kjer se je kalil kot pevec in kasneje kot korepetitor. Bil je tudi član komornega zbora Ave, Domžalskega komornega zbora in Slovenskega komornega zbora, ter kot organist sodeloval z Ljubljanskimi madrigalisti in zborom Lipa zelenela je. Priložnostno je spremljal tudi druge osnovnošolske in srednješolske zbore.
Kot pianist je sodeloval z opernimi solisti (Zdravko Perger, Olga Gracelj, Jože Vidic) in nastopal v instrumentalnem triu. Leta 1991 je postal član vokalnega kvarteta Big Ben, s katerim je koncertiral doma in po svetu.
Član Slovenskega okteta je od leta 1996.
Zoran More - dramsi igralec
Program:
Johann Sebastian Bach: Fantasia BWV562
Johann Sebastian Bach: Jesus bleibet meine Freude
Johann Sebastian Bach: Senfzer Tranen
Alessandro Stradella: Aria da chiesa - Pietá Signore
Wolfgang Amadeus Mozart: Ave verum
Georg Friedrich Händel: O, mio Signor
Georg Friedrich Händel Rejocie
Haydn: Benedictus
G. Faure: Pie Jesu
Luigi Luzzi: Ave Maria
Felix Mendelssohn: Andante religioso iz Sonate št.4
Franz Xaver Engelhart: Dajte mi zlatih strun
I. Klemenc: Zdrava Marija
Peter Jereb: Mirno nam plove čolnič življenja
Lojze Mav: Mati moja, venec pletem
Stanko Premrl: Variirana obdelava pesmi Ti, o Marija
Charles Gounod: Ave Maria
César Franck: Panis angelicus
Léon Boëllmann: Menuet iz Suite Gothique
L. Cherubini: Ave Maria
Georges Bizet: Agnus Dei
Koncerti v krajih po Sloveniji: LESCE 09.marec 2013 ob 18.30
GRAHOVO PRI CERKNICI 16.marec 2013 ob 18.00
GORJE PRI BLEDU 23.marec 2013 ob 19.00
POSTOJNA 04. april 2013 ob 19.00
BOHINSKA BISTRICA 20. april 2013 ob 19.00
SV.JURIJ V PREKMURJU 28. april 2013 ob 10.00
CERKNO 04. maj 2013 ob 19.30
BREZJE BAZILIKA 18. maj 2013 ob 19.00
TEHARJE 24. maj 2013 ob 19.00
BLED 25. maj 2013 ob 19.00
PLAKAT
NASLEDNJI DOBRODELNI SAKRALNI KONCERTI:
Naslednji koncerti:
ČATEŽ v romarski cerkvi Marije vnebovzete na Zaplazu v nedeljo 7. oktobra 2012 ob 16 uri
SVETA TROJICA v Slovenskih goricah, župnijska cerkev v soboto, 10. novembra ob 18 uri
ŠENTJERNEJ - župnijska cerkev Sv.Jerneja v soboto, 24. novembra 2012 ob 19.
NOVO MESTO - stolna cerkev Sv. Nikolaja v soboto 01. december 2012 ob 18.30
LJUBLJANA / DRAVLJE - cerkev kristusovega učlovečenja v soboto, 08. decembra 2012 ob 19.
RAKA NA DOLENSKEM - cerkev Sv.Lovrenca v soboto 15. decembra 2012 ob 19.
PONIKVA - cerkev Bl. A.M.Slomška v soboto, 22. decembra 2012 ob 19.
POSNETKI IZ YOUTUBE
STRUNJAN v župnijski cerkevi Marijinega prikazanja
V SOBOTO, 18.AVGUSTA 2012, OB 20,45
ŠENTRUPERT, župnijska cerkev sv.Ruperta,
nedelja 26.avgusta 2012 ob 10.30
TRENUTNO IMAMO NA PROGRAMU NASLEDNJE OPERE:
Zasedba vlog
Majda: BARBARA SORČ - mezzosoprn
Minka: KATARINA PERGER - sopran
Franjo:MATEJ VOVK - tenor
Chansonnete: ZDRAVKO PERGER - bariton
Ninon: URŠKA KASTELIC - sopran
Štrukelj: SILVO ŠKVARČ - bas
Rajdel: ALIAŽ ŽGAVEC - tenor
Krčmar: DAMIAN ŠKVARČ - basbariton
Lovro: MARKO FERJANČIČ - bariton
Dirigent: SIMON KREČIČ
Asistent dirigenta : TADEJ HORVAT
Režija: ZDRAVKO PERGER
SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK
Zbor: Vokalna skupina ŠUMNJAK Budanje
Vokalna skupina GRLICA Budanje
Zborovodja: IGOR HODAK, KATARINA KODELE ZADNIKAR
Scena: BORIS BLAŽKO, FIGARO
Kostumi: BORIS BLAŽKO, SNG - Opera in Balet Ljubljana
Osvetljava: JURE FERJANČIČ
Oderski mojster: DANILO ŠAPLA
Inšpicient: MARA PERGER
Gledališki list v .PDF formatu
GALERIJA SLIK IZ PREDSTAV V LOKAVCU IN BUDANJAH
Video posnetek iz premiere
Članek v Slovenskih novicah
Utisi iz reprize v Novi Gorici december 2011
Utisi iz predstave v Postojni marec 2012
Utisi iz predstave v Semiču
Utisi iz predstave na Lavričevem trgu maja 2012
Utisi iz predstave na Lavičevem trgu II. maj 2012
Prispevek TV- Vaš kanal o predstavi na trgu pred občino v Škocjanu na dolenskem 25. julija 2013
DON PASQUALE
Komična opera v treh dejanjih
(v slovenskem jeziku)
Glasba: GAETANO DONIZETTI
Besedilo: po Angelu Avelliju napisal skladatelj
Prevod: Smiljan Samec
Umegniško vodstvo:
Dirigent in pianist Igor Švara
Scenografija: Figaro
Kostrumografa: Figaro
Don Pasquale: Franc Javornik,
Doktor Malatesta: Zdravko Perger
Ernesto: Andrej Debevec
Norina: Katarina Perger
Notar: Silvo Škvarč
VIDEO - DON PASQUALE
Premiera na Šturskem placu v Ajdovščini 15. 7, 2007 ob 21
VIPAVA 21.07.2007
SV.LOVEČ (POREČ) 4.08.2007
Don Pasquale v Trebnjem[/LINK]
MOKRONOG 16.12.2007
KAMNIK 09.03.2008
IZOLA Prenešeno na januar 2009
ŠEMPAS 05.04.2008
VIDEM DOBREPOKJE 11.04.2008
BLED 11.10.2008
Članek Don Pasquale Glas Istre
SEVILJSKI BRIVEC
Opera v dveh dejanjih
(v slovenskem jeziku)
Glasba: GIOACCHINO ROSSINI:
Besedilo: CESARE STERBINI
Prevod: NIKO ŠTRITOF
Dirigent in pianist: Igor Švara
(po režijski zasnovi Cirila Debevca)
Scenograf: Figaro
Zasedba vlog:
Almaviva: Andrej Debevec
Bartolo: Franc Javornik
Rozina: Barbara Sorč
Bazilio: Al Vrezec
Figaro: Zdravko Perger
Berta: Edita Garčevič
G.Rossini: Seviljski brivec 09.09 2006 Ljubljana ( ped magistratom z orkestrom Labacensis Ljubljana
G.Rossini; Seivljski brivec 20.04.2007 Videm Dobrepolje
G.Rossini; Seivljski brivec 03.06.2007 Kulturni dom Pivka
G.Rossini; Seivljski brivec 04.06.2007 Kulturni dom Gorica
G. Rossini: Seviljski brivec 25.08.2007 Levstikov dom v Velikih Laščah
LETAK SEVILJSKI BIRVECARHIV PEDSTAV KI SMO JIH IMELI V PRODUKCIJI:
Produkcija openih predstav pod vodstvom Jurija Sovčka in Milene Morače
GIUSEPPE VERDI: LA TRAVIATA
Zasedba vlog:
Violeta Valer: Milena Morača - sopran
Alfred Germont: Jure Kušar - tenor
Georg Germont: Zdravko Perger - bariton
A.Dumas: Jurij Sovček
Pianist: Marjan Fajdiga
Režija: Jurij Sovček
Skupina naših najboljših opernih solistov je pripravila eno najlepših klasičnih opernih predstav, ki jih občinstvo, tudi mlado, skoraj gotovo mora spoznati. To je "TRAVIATA" G. Verdija v kateri se prepletajo najlepše operne melodije z večno ljubezensko zgodbo A. Dumaja in prelepimi kostumi. Vsebino opere povetuje igralec z odlomki iz romana "Dama s kamelijami". Predstava se izvaja s klavirsko spremljavo.
ANTON FOERSTER: GORENJSKI SLAVČEK
Zasedba vlog:
Majda: Božena Glavak - mezosopran
Minka: Milena Morača - sopran
Franjo: Jure Kušar - tenor
Chansonnete: Zdravko Perger - bariton
Jaki Jurgec - bariton
Ninon: Norina Radovan - sopran
Štrukelj: Franc Javornik - bas
Rajdel: Andrej Devbec - tenor
Jože Kores - tenor
Krčmar: Marjan Breznik - bas
Režija: Jurij Sovček
Klavir: Marjan Fajdiga
Foesterjev GORENJSKI SLAVČEK je naša najbolj ljudska opera. Na kar se da žlahten način opisuje slovenske ljudi, njihovo življenje, njihove navade in potegavščine. Osnova operne zgodbe je ljubezen med kovačevo Minko in domačim fantom Franjem, ki se je vrnil v domačo vas iz mesta, kjer je bil na šolanju in takrat ves presenečen opazil, da je njegova mladostna ljubezen že odraslo dekle, godno za možitev. Za težave, ki nastanejo pri uresničitvi njune sreče, sta v operi kriva tujca francoskega rodu-pevski učitelj Chansonette in njegova žena-pevka Ninon. Ta dva sta tudi krivca za srečen in dopadljiv konec te ljubezenske romance. Komedijsko plat predstavlja legendarni komični par, ki ga je pisateljica libreta Luiza Pesjakova uvrstila med višje stanove. To sta grajski oskrbnik Štrukelj in njegov pisar Rajdelj. Skladatelj Anton Foester je v opero vnesel veliko ljudske motivike, ki se je od prvih uprizoritev opere, to je leta 1872, še bogatila z ljudskimi pesmimi iz naše narodne zakladnice. GORENJSKI SLAVČEK je opera, ki jo mora spoznati vsak Slovenec.
GIUSEPPE VERDI: RIGOLETTO
koprodukcija GG. Figaro in Festival Oder Oderzo Italia 2003
SIMFONIČNI OREKETSET SERANISIMA - SACILE ITALIA
MOŠKI ZBOR LIRICO CORO PADOVA
Dirigent: Mario Zanette
Režija: Alfredo Corno
Angelo Rubini
Scena: Oper festival Oderzo in oblikovanje scene v prostoru: Andrej Čopič
Kostumi: Fabio Bergamo
Rigoletto: Bary Anderson
Gilda : Petja Ivanova
Duke of Mantua; Andrea Elena
Sparafucile: Tulio Falzonni
Maddalena: Svetlana Novikova
Giovanna: Sandra Zamuner
Count Ceprano: Elia Fabian
Countess Ceprano: Katarina Perger
Matteo Borsa: Antonio Feltracco
Count Monterone Jaki Jurgec
Marullo Zdravko Perger
A Court Usher Silvo Škvarč
A Page Maria Grazia Bincolin
GALERIJA SLIK IZ PREDSTAVE RIGOLETTO V AJDOVSKEM GRADU V OKVIRU PRIMORSKEGA MEDANRODNEGA GLASBENEGA FESTIVA
