Dogodki

OPERNA PRDSTAVA RIGOLETTO V KOPRODUKCIJI Z LETNIM GLEDALIŠČEM KHISLSTEIN KRANJ V NEDELJO 10.6.2018 OB 21

10.06.2018

V KOPRODUKCIJI Z LETNIM GLEDALIŠČEM KHISLSTEIN KRANJ V NEDELJO 10.6.2018 OB 21

KNOBLEHARJEVO 2018 V ŠKOCJANU 17.6.2018 OB 21.00

POLETJE NA PLACU V ŠEMPETRU PRI GORICI 30.6.2018 OB 21


RIGOLETTO OPERA V DVEH DEJANJIH
Skladatlj: Giuseppe Verdi
Libreto:  Francesco Maria Piave

Dirigent Igor Švara
Režiser  Zdravko Perger
Scenografija Dime Temkov  
Kostumografija :  Ilina Čolak
Oblikovalec luči in zvoka Lentni Festival Kranj
Koncertni mojster Gregor Traven
Korepetitor  Kayoko Ikeda


Vojvoda Mantovski:  Blaž Gantar /Miro Solman/  (mladi bogati lastnik bara Figaro)
Rigoletto: Zdravko Perger     (šef bara Figaro)
Gilda: Urška Kastelic (Rigolettova hčerka)
Sparafucile (Monterone): Tomaž Štular (najeti morilec, maščevalec brat Magdalene
Magdalena: Barbara Sorč  (natakarica v baru Figaro, sestra Sparafucila, žena Cepranova in Gildina prijateljica)
Marullo:  Robert Brezovar  (Rigolettov prijatel obiskovacec bara
Matteo Borsa:  Rusmir Redžič / Miro Busolin j.   (Vojvodov prijatelj obiskovalec bara
Ceprano: Marko Ferjančič  (Magdalenin mož obiskovalec bara)
Natakar: Jože Kapler
Prijatelja, obiskovalca bara: Janko Novak, Jernej Jenko

KOMORNI ORKESTER LJUBLJANA




           














Rigoletto je opera v treh dejanjih (štirih slikah) italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija. Libreto je po drami Kralj se zabava francoskega pisatelja Victorja Hugoja napisal Francesco Maria Piave. Pred krstno predstavo je imel skladatelj težave s cenzuro. Zgodba o nemoralnem kralju ni bila ustrezna, zato so bile izvedene manjše korekture, in sicer so kralja Franca I. iz Hugojeve drame nadomestili z vojvodo iz Mantove, dvornega šaljivca Tribouleta so prekrstili v Rigoletta, Saint-Valliera v Monterona. Libretist Piave je Hugojevo dramo preimenoval v La Maledizione (slov. Prekletstvo), cenzuri pa tudi ta naslov ni bil všeč, zato so morali opero poimenovati po dvornem norcu. Krstna predstava je bila v beneškem Teatru La Fenice 11. marca 1851. Naslovno vlogo je pel baritonist Felice Varesi.

Opera Rigoletto je danes del železnega opernega repertoarja, v Verdijevem opusu pa je prva izmed treh oper (ob Traviati in Trubadurju), s katero se je mojster zapisal med najpomembnejše operne skladatelje vseh časov. Prva slovenska premiera Rigoletta je bila 19. novembra 1896 v Ljubljani.

V naši produkciji G.G.Figaro-SLO bo zgodba malo spremenjena, dogaja se v današnjem času, v nekem baru. V predstavi so iste vloge, s to razliko, da so grofica Čeprano, služkinja Giovanna, Sparafučilova sestra Magdalena in paž združeni v eno osebo Magdaleno, barsko delavko. Prav tako sta grof Monterone in morilec Sparafučile ena oseba, z imenom Sparafučile, ki je brat Magdalene.




 
PRVO DEJANJE

Mladi vojvoda živi lahkomiselno in razvratno življenje. Nobena lepa ženska ni varna pred njim. V tej grešni strasti ga podpihuje njegov grbasti burkež Rigoletto, ki upravlja njegov bar. V baru vojvoda pripoveduje svojemu prijatelju Borsi o novi pustolovščini z mladim dekletom, ki jo že dalj časa tajno obiskuje. A zvestoba ni njegova čednost, zato se že razgleduje po novi žrtvi, lepi Magdaleni, Čepranovi ženi, ki je zaposlena v baru. Čeprano seveda kuha ljubosumje, zbadljivi Rigoletto pa se mu roga. Magdalenin mož je vojvodi napoti in Rigoletto mu brž svetuje, naj se ga znebi, s tem da ga zapre, izžene ali obglavi. Čeprano priseže maščevanje. Ta čas zabavo grobo prekine Sparafučile (Monterone), ki je ves čas umirjeno sedel ob šanku in opazoval to dogajanje.  Razjarjeno zahteva zadoščenje za svojo onečaščeno hčer in hoče sam govoriti z vojvodo. Toda Rigoletto tudi njega posmehljivo odpravi. Razjarjeni Sparafučile prekolne norca in njegovega gospodarja, ki sta kriva njegove očetovske bolesti in plane z nožem nad vojvodo, da ga zabode, a ga pri tem prijatelji onesposobijo. Pretreseni Rigoletto se spomni, da ima tudi sam hčer, ki mu je nad vse pri srcu.
 
Besede prekletstva grbavcu še vedno kot usoden opomin odzvanjajo po ušesih. Z nemirom v duši Rigoletto ves razburjen in prestrašen opazi približujočega Sparafučila. Ta mu prijateljsko ponudi svoje zle usluge, ker zelo sovraži vojvodo. Rigoletto mu prisluhne in se v momentu zave nevarnosti svojega pohotnega gospodarja do njegove hčere. Zasluti, da se bo zgodilo nekaj strašnega, ker sam počne nečedne stvari. Sparafučila zavrne, a vseeno vzame njegovo vizitko, se usede k mizi in odpoje monolog  o prestrašenosti in obupanosti nad svojo lasno usodo.
 
V bar veselo vstopi Rigolettova ljubeča hči Gilda, ki jo ljubosumno skriva pred svetom. Pri tem pa niti ne sluti, da je vojvoda dekle že bil izvohal in jo zapredel v svoje zanke. Gildin zaskrbljeni oče naroči njeni prijateljici in skrbnici Magdaleni, strežnici v baru, naj je nad njo še toliko bolj pozorna. V baru se tedaj oglasi neznan šum in Rigoletto brž pohiti pogledat, kaj se dogaja. Medtem se vojvoda izmuzne v bar in se skrije za šank, grbavec pa v baru ne najde nič sumljivega in gre svojo pot. Nato stopi vojvoda iz svojega skrivališča, se izda Gildi za študenta, ji izpove svojo vročo ljubezen in jo premami. Ko pa se od zunaj oglasi nov ropot, vojvoda naglo zapusti prostor pri zadnjih vratih. Medtem se priplazijo zakrinkani Čepranovi prijatelji, ki bi radi dekle — misleč, da je Rigolettova ljubica — grbavcu ugrabili. Prav v tem trenutku se vrne tudi Rigoletto, a zarotniki ga prepričajo, da nameravajo ugrabiti Čepranovo ženo Magdaleno. Rigoletto jim je pri tem pripravljen še sam pomagati, zato ga poškropijo s solzivcem in ga s pestmi podrejo na tla. Medtem, ko Rigoletto leži nezavesten, ugrabijo Gildo in jo odpeljejo v vojvodovo sobo. Ko grbavec končno pride k zavesti, z grozo spozna, da je pomagal lopovom ugrabiti svojo lastno hčer: Monteronovo prekletstvo se že uresničuje!
 

DRUGO DEJANJE:
Vojvoda divja, ker so mu ponoči odpeljali ljubico. Od prijateljev v baru kmalu izve, da je v njegovi sobi domnevna Rigolettova ljubica, Gilda, in ves blažen odhiti k njej. Kmalu zat

em se kot ranjen lev privleče Rigoletto. Prijatelji se mu posmehujejo. Skrušen jim prizna, da je Gilda njegova hči, kleče jih prosi, naj prizanesejo njeni nedolžnosti. Prijatelji pa hočejo sedaj norcu vrniti, kar koli je kdaj zlega zagrešil nad njimi, zato mu molčijo. Iz njihovega obnašanja, tudi nad Magdaleno barsko strežnico, Rigoletto spozna, da je njegova hči resnično v hiši. Nekaj časa kasneje stopi sama v bar pred očeta in mu vsa v solzah prizna sramoto, ki ji je bila prizadejana. V tem pride v bar Sparafučile, ki ji ponovno zagrozi z maščevanjem in kliče pekel nad glavo. Tedaj tudi Rigoletto prekolne svojega gospodarja.
 
Maščevalni Rigoletto je za dvajset evrov najel Sparafučila, da bi gospodarja spravil s sveta. Ker pa ga Gilda kljub vsemu še ljubi, bi ji oče sedaj rad dokazal gospodarjev brezsramni grešni značaj in nezvestobo. Zato pregovori Sparafučilovo sestro Magdaleno, naj zvabi zapeljivca v bar. Vojvoda pride res v bar in nepričakovano sreča Gildo. Vzame steklenico, pristopi k Gildi in jo nesramno zavrne v pričo očeta, ter se odpravi dvorit Magdaleni, ki se mu kot vedno predaja v objemih. To vojvodino početje hudo prizadene Gildo, a ga kljub temu še vedno ljubi. Rigoletto si na vse načine prizadeva, da jo odvrne od gorečega ljubimca  in ji zaukaže naj se odpravi v Verono. A ona  ga ne posluša, skrije se v vrhnje prostora bara in sklene, da žrtvuje življenje za svojo ljubezen. Vojvoda medtem še kar naprej ljubimka z Magdaleno, vendar mu ona po naročilu brata Sparafučila v kozarec nalije uspavalo, mladi ljubimec takoj omaga in se sezuje v baru, ter odide spat. Kljub upiranju Magdalene pri sodelovanju pri umoru, jo Sparafucile prisili v to dejanje in tako smrtno ranita preoblečeno Gildo v moškega, misleč, da sta  ubila  vojvodo. Ko zavijata žrtev v najlon vrečo, opazita, da sta zabodla Gildo, Rigolettovo hčerko. Hitro zamenjata čevlje, ki jih je vojvoda sezul v baru in jih natakneta smrtno ranjeni Gildi na noge, da bi bila zmota neopazna. 

Kot je bilo dogovorjeno, pride Rigoletto ob polnoči po žrtev, da jo osebno vrže v kanal. Sparafučile mu proti plačilu hitro preda ranjeno žrtev in odvihra v noč. Z velikim zadoščenjem se Rigoletto ozira nad truplom, nakar se iz sobe oglasi gospodarjev glas, ki se omamljen prebuja s pesmijo. Kot okamenel plane nad truplom in zgrožen  ugotovi, da je smrtno ranjena njegova hči. V njegovem naročju Gilda umre in Rigoletto ugotovi, da je na svetu izgubil še zadnje kar je imel. Bil je preklet in zla  usoda se je dokončno poigrala z njegovim umazanim življenjem.