Dogodki

BARITONIST ZDAVKO PERGER NA OPERETNI PREDSTAVI NETOPIR J.ŠTRAUSSA ml. V SOBOTO,3. JUNIJA 2017 OB 19:30 V KULTURNEM DOMU V KISOVCU PRI ZAGORJU

03.06.2017

JOHANN STRAUSS ml.
NETOPIR
opereta v treh dejanjih

















glasbena vodja Nataša Valant
priredba Petra Vrh Vrezec
trajanje 1 ura 30 minut

nastopajoči
Rebeka Radovan – Rozalinda (Eisensteinova soproga)
Al Vrezec – Eisenstein (njen mož), direktor zapora Frank
Petra Vrh Vrezec – Adela (služkinja pri Eisensteinovih)
Klemen Torkar – Alfred (Rozalindin ljubimec), notar Blind, princ Orlovski
Zdravko Perger – Falke

video netopir Kočevje


za uvod
Se želite nasmejati intrigam, zapletom in radoživostim dunajskega meščanstva, naužiti petja in plesa ob prijetni glasbi dunajskih valčkov?

Zgodba, poimenovana Netopir, je operetni biser, znamenita mojstrovina “kralja valčkov” Johanna Straussa ml., ki je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev in verjetno ni opernega odra, na katerem ta opereta ne bi v vsej svoji razkošnosti prikazala radoživosti takratnega dunajskega meščanstva.

vsebina

Prvo dejanje
Adela ob milozvočni podoknici gospodaričinega oboževalca bere sestrino pismo, v katerem je povabljena na ples k ruskemu princu Orlovskemu. Svojo gospodarico Rozalindo zato prosi za prosto popoldne, a jo le-ta zavrne, ko zasliši prihajajoče korake. V sobo vstopi poklapan in jeznorit Rozalindin mož Eisenstein, spremlja ga njegov odvetnik. Eisensteinove nato obišče še družinski prijatelj dr. Falke, ki prijatelju na skrivaj predlaga, naj gre v zapor naslednje jutro, ta večer pa naj se mu pridruži na zabavi pri princu. Eisensteinu zamisel ugaja, zato se pred odhodom na zabavo zlaže soprogi, da gre v zapor. Ko odide, Rozalinda pokliče k sebi Adelo ter ji dovoli večerni izhod, da bo ona lahko v miru sprejela svojega Alfreda. Ta res pride, si obleče gospodarjevo domačo haljo in se vede kot gospodar. V tem trenutku se pojavi direktor zapora Frank, ki je prišel po Eisensteina. Ko zagleda Alfreda, oblečenega kot gospodarja, ga odvede na postajo.

Drugo dejanje (zabava pri princu Orlovskemu)
Adela na zabavi ugotovi, da pisma, ki ga je prejela, ni napisala sestra. Falke princu Orlovskemu pojasni, da je pripravil prav posebno potegavščino, ki jo imenuje Maščevanje netopirja. Takoj zatem mu Adelo predstavi kot Olgo, čeprav mu pojasni, da je v resnici Eisensteinova sobarica. Skozi vrata vstopajočega Eisensteina Falke predstavi kot Marquisa de Renarda, direktorja zapora Franka pa kot viteza de Chargrina. Zabavi se kasneje pridruži še Rozalinda, preoblečena v madžarsko grofico. Eisensteinu je takoj všeč in jo poskuša zapeljati s svojo urico, s katero je pridobil že več deklet. Izkušena žena mu jo kmalu izmakne. Zabava je na višku, vsi plešejo in pijejo.

Tretje dejanje (urad direktorja zapora)
V urad pride okajena Adela ter direktorja zapora prosi za denarno pomoč pri šolanju petja in igre. Adela mu razkrije, da je v resnici sobarica pri Eisensteinu. Ko zvonec naznani Eisensteinov prihod, Frank dekle hitro skrije v eno od prostih celic. Eisenstein Franku razkrije svoje pravo ime, a ta mu ne verjame, saj ga je včeraj lastnoročno zaprl v celico. Einstein zato želi videti svojega dvojnika. Ko pride v zapor tudi Rozalinda, Eisenstein, preoblečen v odvetnika, zaslišuje ženo in Alfreda, ko se jima končno razkrije. Ogorčena Rozalinda mu pred nos pomoli njegovo uro. Iz celice je končno osvobojena tudi Adela, Falke pa v urad privede Orlovskega in ostalo druščino. Na koncu se Eisenstein in Rozalinda pobotata, Orlovski Adeli obljubi denarno podporo in to je razlog, da vsi skupaj nazdravijo s šampanjcem.



Izbrani nabor referenc nosilca ponudbe s področja predlagane operete:


NATAŠA VALANT, pianistka je klavir študirala pri prof. Veri Zupančič-Kralj in pri prof. Zorki Bradač ter harfo pri prof. Jelici Portograndi. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani se je izpopolnjevala pri prof. Hildi Horak-Čas. Obiskovala je tudi poletne klavirske tečaje v Salzburgu. Koncertno se udejstvuje kot pianistka, spremljevalka naših vodilnih vokalnih solistov, z njimi gostuje po domačih in tujih koncertnih odrih. Ob300-letnici Slovenske filharmonije je prejela priznanje za svoje glasbeno delovanje v okviru te ustanove, leta 1998 zlatega Orfeja, ki ga podeljuje pariška Academie du disque lyrique, leto dni kasneje pa tudi nagrado Prešernovega sklada.

REBEKA RADOVAN, sopranistka, je končala Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani pod mentorstvom priznane sopranistke Zlate Ognjanović. Leta 1989 je postala članica zbora SNG Opera in balet Ljubljana, leta 1993 pa solistka. Na njenem repertoarju najdemo številne epizodne solistične vloge in več kot petnajst nosilnih. V svojem zrelem umetniškem obdobju se je odločila za nadaljevanje študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom priznane mezzosopranistke, profesorice Alenke Dernač Bunta. V letu 2010 je prejela tudi strokovno nagrado Sama Smerkolja.

AL VREZEC, baritonist, je študij petja pričel pri svetovno priznanemu baritonistu Ferdinandu Radovanu. Pevsko znanje je izpopolnjeval tudi z aktivno udeležbo na pevskih seminarjih na Hrvaškem, v Italiji  in Sloveniji. Kasneje se je izpopolnjeval pri sopranistki Norini Radovan. Sodeloval je na več koncertih, produkcijah in opernih predstavah. Poustvaril je vloge Eisensteina in dr. Falkeja (Netopir), don Basilia (Seviljski brivec) in grofa Almavive (Figarova svatba). Na pevskih recitalih in koncertih je nastopil na Festivalu Ljubljana, v Slovenski filharmoniji, Cankarjevem domu in na Festivalu Bled. Poleg tega je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani končal študij biologije, kjer si je v letu 2004 pridobil naziv doktor znanosti.

PETRA VRH VREZEC, koloraturna sopranistka, je svojo pevsko pot pričela na Glasbeni šoli Ribnica po študiju klavirja. Leta 2006 je zaključila solopetje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Editi Garčević Koželj in prof. Marijanu Trčku. Nadalje se je pevsko izpopolnjevala pri Ferdinandu in Norini Radovan, danes pa se pevsko izpopolnjuje pri mednarodno priznani pevki Dunji Vejzović v Zagrebu. Na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije je prejela več nagrad in priznanj. V SNG Opera in balet Ljubljana je med letoma 2013 in 2015 poustvarila vloge Ninon (Gorenjski slavček), Adela (Netopir), Oskar (Ples v maskah) in Minerva (Orfej v podzemlju).

KLEMEN TORKAR, tenorist, je na Akademijo za glasbo v Ljubljani končal študij pri doc. Matjažu Robavsu in podiplomski študij pri prof. Piji Brodnik. V pretekli sezoni je kot solist nastopil v naslovni vlogi Pastirja, v istoimenski operi Petra Šavlija v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana. V SNG Opera in balet Maribor je nastopil v vlogi Duhovnika,v Mozartovi Čarobni piščali ter kot Obuti maček (Cesar Cui). V okviru Slovenskega komornega glasbenega gledališča je nastopil v naslovni vlogi v noviteti Tomaža Sveteta Junak našega časa. Za glavno vlogo v operi Orfej (Claudio Monteverdi) v SNG Opera in balet Ljubljana je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani.

ZDRAVKO PERGER, baritonist, je upokojeni solist ljubljanske Opere. Petje je začel študirati na glasbeni šoli v Šempetru pri Novi Gorici, pozneje ga je nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Izpopolnjeval se je pri priznanem slovenskem opernem pevcu Rudolfu Franclu. Uspešno je opravil dva mednarodna pevska tečaja. V  operi je poustvaril kopico vlog; Valentina (Gounod, Faust), Malatesta (Don Pasquale) in druge. Snemal je tudi za radio in televizijo z Acijem Bertoncljem, samospeve Štefana Mavrija in nekaj opernih predstav za radijski in televizijski arhiv. Nastopil je tudi s simfoničnim orkestrom RTZ iz Zagreba, s simfoničnima orkestrom Camerata Labacensis iz Ljubljane in TU z Dunaja, simfoničnim orkestrom iz Pecsa (Madžarska), simfoničnim orkestorm Filarmonia Veneta iz Trevisa. Gostoval je v Italiji, Avstriji, Hrvaški, Avstraliji, Japonski, Franciji Nemčiji, in Madžarski. Ustanovil je Primorski mednarodni glasbeni festival v Ajdovščini in Glasbeno gledališče Figaro.