Figaro d.o.o.
Kulturno Turistična Agencija
Lokavec 173
5270 Ajdovščina, SLO
Tel: +386 01 4315 209
Fax: +386 01 2322 668
Gsm: +386 041 645 721
haluda@siol.net
06.10.2012
Znamenita božjepotna cerkev Matere božje stoji na nižjem vrhu Zaplaškega hriba severozahodno od Čateža. Pot do nje vodi iz vasi, kjer v vznožju hriba kipa Kraljice Marije in Jožefa z detetom označujeta začetek ožjega romarskega območja.
Povod za božjo pot na Zaplazu naj bi bilo odkritje majhnega Marijinega kipca v grmovju, na katerega je naletel neki domačin, ki je hodil na Zaplaz sekat kole. Mož je kipec odnesel domov, toda naslednjič ga je zopet našel na Zaplazu. To naj bi se ponovilo še trikrat, zato je, misleč da gre za čudež, postavil na Zaplazu majhno kapelo iz vejevja. Ko je možu po zaobljubi k zaplaški Materi božji čudežno ozdravela neozdravljivo bolna žena, se je vest o čudežih na Zaplazu hitro razširila. Ker se je kapelica iz vej kmalu podrla, je ključar čateške cerkve postavil na Zaplazu lesen križ. Pred letom 1808 so nato na tem mestu postavili zidano kapelico z zvonikom, na njen oltar pa postavili podobo Matere božje z detetom. Zaradi vedno večjega števila romarjev je sklenil tedanji čateški vikar Matija Košak na Zaplazu sezidati pravo cerkev. Zidava cerkve je bila končana leta 1848. V letih 1850 - 1851 je slikar Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein notranjščino nove cerkve okrasil s stenskimi slikami, ki so prikazovale prizore iz Marijinega življenja. Toda cerkev je kmalu postala premajhna, zato je po letu 1866, v času župnika Jožefa Gregoriča, doživela več prezidav, ob prezbiteriju pa so pozidali dva zvonika. Vendar tudi povečana cerkev ni zadovoljevala potreb številnih romarjev. V času čateškega župnika Henrika Povšeta so leta 1906 cerkev podrli, ohranili so le njen oltarni prostor, ki so ga nekoliko povišali in obokali. Ostale dele cerkve so zgradili po načrtih ljubljanskega stavbenika Rudolfa Trea. Nova cerkev je bila posvečena že 14. 10. 1917, čeprav je bila gradnja popolnoma končana šele leta 1926, ko so zgradili tudi oba zvonika.
Zdravko Perger - Bariton
Gregor Klančič - Orgle
Zoran More - dramsi igralec
Izvedla bosta poleg slovenskih Marijinih pesmi, še dela: A.Stradella, J. S.Bach, G.F.Händel, W. A, Mozart, L Luzzi, F.Mendelssohn, Ch.Gounod, C. Franck, L.Boëllmann G. Bizet