Figaro d.o.o.
Kulturno Turistična Agencija
Lokavec 173
5270 Ajdovščina, SLO

Tel: +386 01 4315 209
Fax: +386 01 2322 668
Gsm: +386 041 645 721
haluda@siol.net

Dogodki

Operni koncert ob 30. letnici umetniškega delovanja Zdravka Pergerja

23.08.2008

Vipavski križ v gradu (lokacija koncerta je prestavljena v Vipavski križ)
Sobota, 23. Avgusta 2008
ob 20.30



V slučaju slabega vremena bo prireditev potekala v športni dvorani v Ajdovščini.

SOLISTI:

OLGA GRACELJ - sopran/soprano
Rojena na Bledu. Študirala je v Ljubljani in v Manchestru na Royal Northern College of Music. Po končanem študiju je leta 1978 koncertirala na Danskem in Finskem, Na opernem odru pa je debutirala leta 1979 v Ljubljani. Doslej je upodobila že vrsto opernih likov (preko 50 prvih vlog), uveljavila pa se je tudi kot koncertna pevka in sodi danes brez dvoma med vrhunske slovenske glasbene poustvarjalce.Njene umetniške kvalitete se potrjujejo tudi na tujih opernih in koncertnih odrih. Že med študijem je prejela v Londonu nagrado "The Countess of Munster Trust" za umetniške doseške na domačih koncertnih in opernih odrih pa je prejela nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado in nagrado St. Fortunat- Recherche de Qualitet v Linzu. Gostovala je v Italiji,Avstriji, Nemčiji ,Luxenburgu, Rusiji, Bolgariji in v Kanadi

KATARINA PERGER - sopran
KATARINA PERGER je zaključila študij petja na Univerzi za glsasbo in igralsko umetnost v Gradcu v razredu Anemarie Zeller. Nastopala je na Novomeškem glasbenem festivalu, Na Pomurskih glasbenih dnevih, v Cankarjevim domu v Ljubljani s simfoničnim orkestrom Srednje glasbene šole, na božičnem koncerte z orkestrom Pro musica (2001) Kronungs- Mese W.A. Mozarta z zborom in orkestrom v Frančiškanski cerkvi v Ljubjani (2002), s simfoničnim orkestrom Pecsi iz Madžarske na opernem koncertu v Ajdovščini in v Portorožu, Na primorskem mednarodnem glasbenem festivalu je nastopila; v grofice Ceprano v Verdijevi operi Rigoletto, s komornim orkestrom Gaudeamus Exsultate, ljubilate KV 165 W.A.Mozarta in Novoletne koncerte z orketrom Camerata Labacensis iz Ljubljane.(2003/4 Bled ) , v mariborski operi pa je nastopila v Vlogi Papagene v Mozartovi Čarobni piščali,v musicalu Candide L. Bernsteina v vlogi Paquette, v opereti Ognejemet P. Burkharda v vlogi Kati. Letos je imela posebno čast nastopiti za kralja in kraljico Švedske na obisku v Sloveniji….In v tujini poleg Gradca še v Linzu , Trevisu in Poreču.

Miro SolmanMIRO SOLMAN - tenor
Miro Solman (umetniško ime, ki si ga je nadel Busolin Casimisro, Italijan iz Trbiža) je študiral petje in izvaja vloge s tenoristom Carlom Bergonozijem. Rigoletto, Don Carlos, Jerusalem, La Boheme, Lucia Di Lammermoor, Faust,Les Contes D'hofmann, Rusalka, Il Principe Igor, Jevgenij Onjegin, L'assedio Di Corinto. Potem se je spopadel z vlogami močnega tenorja: Ernani, Trubadur, Simon Boccanegra, Nabucco, Andrea Chenier, Carmen, Tosca, Iris, Cavelleria Rusticana, Aida, Jacquerie, Turandot. Pel je v Angliji, Franciji, Kanadi, Koreji, Nemčiji, Turčiji, Avstriji, na Portugalskem, v Bolgariji, Češkoslovaški, na Hrvaškem, v Izraelu, na Malti, v Grčiji, Srbiji, na Japonskem, Kitajskem, v Rusiji, Švici, Koreji, Južni Afriki ter v velikih italijanskih ustanovah in slavnih opernih hišah v Parmi, Palermu, Genovi, Veroni, Torinu, Rimu, na Caracalla festivalu, v Benetkah, Cataniji, Foggi, Messini, Trbižu, Mantovi, Comu, Carrari, Jesi, Pisi, Trapaniju, Rovigu idr. V sezoni 94/95 je bil v Belliniju v Cataniji glavni junak v Marinuzzijevi Jacquerie , na prvi zelo uspešni svetovni predstavitvi (Compact edizioni nuova era), naslednje leto pa v Hoffmanovih pripovedkah v opernem gledališču Teatro Filarmonico v Veroni z Luciano Serra (dirigent R. Bonynage). Pel je s slavnimi dirigenti in pevci, med katerimi so: Gustav Kun, Nello Santi, A. Lombard, Anton Guadagno, D. Renzetti, Peter Maag, Angelo Campori, Renato Bruson, Katia Ricciarelli, Maria Chiara, Giorgio Zancanaro, Leo Nucci, Cesare Siepi, Nicolai Ghiuselev, Cenia Mazzola Gavazzeni. Leta 1997 je po Mascagnijevi Iris v opernem gledališču Teatro Massimo Bellini v Cataniji požel velik uspeh pri občinstvu in kritikih v Capetownu (Lucia di Lammermoor) in na Festivalu Xanten v Nemčiji (Aida). Leta 1997 je pel tudi v Hoffmanovih pravljicah v Trbižu in Rovigu, Cavalleria Rusticana v Teatro Pergolesi v Jesi in v Andrea Chenier v Comunale di Fidenza v Parmi. Sledile so številne predstave v Italiji, Avstriji, Švici, na Japonskem, Tajvanu in na Portugalskem, na katerih so se izvajale Cavalleria Rusticana, Tosca, Aida, Rigoletto, Carmen, Don Carlos in Turandot. V zadnjem času je zelo uspešno začel operno sezono 2000/01 v Toulonu z izvedbo Simon Boccanegra, od decembra do konca januarja 2001 pa je v Bussetu sodeloval pri pripravi Aide (v režiji Franca Zeffirellija), ki je ob obletnici smrti Giuseppeja Verdija dala življenje prireditvi Celebrazioni Verdiane. Leta 1997 je dobil ugledno nagrado »premio opitergium«, ki sta jo doslej prejela sopranistka Maria Chiara in svetovno znani podjetnik Giuseppe Stefanel. Poleg tega je prejel naslov malteškega viteza za umetniške zasluge.

ZDRAVKO PERGER - bariton
Baritonist Zdravko Perger je rojen leta 1954 v Lukanji v občini Slovenska Bistrica. Od leta 1977 je član ljubljanske Opere SNG. Petje je začel študirati na glasbeni šoli v Šempetru pri Novi Gorici, pozneje je nadaljeval na SGBŠ v Ljubljani. Izpopolnjeval se je še štiri leta pri priznanem slovenskem opernem pevcu Rudolfu Franclu. Uspešno je opravil dva mednarodna pevska tečaja pri gospodu Alfredu Burgstalerju in danes vodilni pevki svetovnega slovesa Marjani Lipovšek. V Ljubljani se je udeležil tudi kratkega tečaja pri prof. mag. Margarethi Sparber z dunajske Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost, v Avstriji pa še pri priznanem mojstru samospeva Kurtu Vidmerju. V svojem dolgoletnem delovanju je ustvaril naslednje vloge: baron Douphol (Verdi, La Traviata), Marullo (Verdi, Rigoletto), Zerecki (Čajkovski, Evgenij Onjegin), Valentin (Gounod, Faust), Dancario (Bizet, Carmen), Fiorello in Figaro (Rossini, Seviljski brivec), Schlemil in Herman (Offenbach, Hoffmannove pripovedke), Amantio (Puccini, Gianni Schicchi), Harlekin (R. Strauss, Ariadna na Naksosu), Čekalinski (Čajkovski, Pikova dama), Belcore (Donizetti, Ljubezenski napoj), Bretigny (Massenet, Manon), Kosec (d" Albert, Mrtve oči), Chansonette (Foerster, Gorenjski slavček), Carnero (J. Strauss, Cigan baron), Krušina (Smetana, Prodana nevesta), Vihar (Rimski Korsakov, Nesmrtni Kaščej), G. Germont (Verdi, La Traviata ), Schaunard, Alcindor (La Boheme), Vitez (Parma, Ksenija), Prerok in Decimus Brut (Švara, Kleopatra), Alavise in Lelio (Wolf-Ferrari, Zvedave ženske) in druge. Sodeloval je pri krstni predstavi opere Janija Goloba Krpanova kobila v vlogi Gildenšterna. Krstno je izvedel dela skladatelja Štefana Mavrija iz zvezkov Žariš in žgeš na besedilo Alojza Gradnika, Kadar ciprese šumijo na besedilo Ljubke Šorli in dve pesmi na besedilo Cirila Zlobca. Nastopil je tudi s simfoničnim orkestrom RTZ iz Zagreba, s simfoničnima orkestroma Camerata Labacensis iz Ljubljane in TU z Dunaja ter s simfoničnim orkestrom iz Pecsa (Madžarska). Gostoval je v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem ter na turnejah po Avstraliji in na Japonskem. Od leta 1997 do 2000 je bil član Slovenskega okteta. Ustanovil je Primorski mednarodni glasbeni festival v Ajdovščini. Snemal je tudi za radio in televizijo (z Acijem Bertoncljem, samospeve Štefana Mavrija in nekaj opernih predstav za radijski in televizijski arhiv).

Orchestra filarmonia VenetaORCHESTRA FILARMONIA VENETA
dirigent: STEFANO ROMANI

Dal 1999, ossia da quando l'attivita del Teatro Comunale di Treviso - in seno alla quale e nata, nel 1980 - e stata sospesa, l'orchestra si e costituita in associazione autonoma per continuare a proporre la sua musica Non sono stati anni facili, ma sicuramente sono stati anni esaltanti, che hanno sempre piu avvicinato l'orchestra al pubblico, spesso in luoghi inusuali ed inattesi cosi come in numerosi teatri italiani che apprezzano e richiedono la "Filarmonia" sia per le produzioni operistiche, sia per i concerti sinfonici. Nata per supplire alla mancanza di un'Orchestra al servizio del Teatro Comunale di Treviso, oltre ad essere stata protagonista di tutte le stagioni liriche e sinfoniche de teatro trevigiano fino al 1999, e anche stata - e continua ad essere - al servizio delle esigenze produttive teatrali e delle stagioni liriche del Teatro Sociale di Rovigo e di Operafestival di Bassano del Grappa, invitata anche al Teatro dell'Opera Giocosa di Savona, al Teatro Vittorio Emanuele di Messina, ai Teatri di Modena, Ravenna, Pisa, Bolzano, Trento, Vercelli e Ferrara. E’ stata lo strumento principale della Bottega - laboratorio internazionale per giovani cantanti e musicisti diretto da Peter Maag, ed ha pubblicalo per RivoAlto e Bongiovanni numerosi CD, tra i quali la prima registrazione assoluta dell'oratorio "Jephte et Helcana" di B.Galuppi e dell'opera “I due timidi” di Nino Rota. Sostenuta dal Ministero dei Beni e delle Attivita Culturali, dalla Regione dei Veneto e dalla Provincia di Treviso, dal 2001 ha avviato con quest'ultima un innovativo progetto di circuitazione concertistica che comprende oltre 80 manifestazioni tra appuntamenti sinfonici, musica da camera e lezioni concerto. Attualmente costituisce il terzo polo lirico-sinfonico della Regione ed e al servizio delle varie realta culturali - pubbliche e private - operanti nel territorio. La stagione operistica 2006-2007 la vede protagonista al Teatro Sociale di Rovigo (“Otello” e “La Boheme”), al Teatro Verdi di Padova e all'Operaestate Festival Veneto (“La Boheme”) e in numerosi teatri italiani con l'apprezzata produzione di “Otello”. Prosegue anche l'attivita concertistica dei professori dell'orchestra organizzatisi in formazioni cameristiche, con il progetto “La Camera della Musica", nonché l'intensa attivita sinfonica. Attualmente costituisce il terzo polo lirico-sinfonico della Regione ed e al servizio delle varie realta culturali - pubbliche e private - operanti nel territorio. La stagione operistica 2007-2008 la vede protagonista di numerosi produzioni operistiche: “Andrea Chenier” (a Rovigo), “Aida” (a Rovigo e Rimini), Tosca (a Padova), “Don Giovanni” , per citarne solo alcune. Prosegue anche l'attivita concertistica dei professori dell'orchestra organizzatisi in formazioni cameristiche, con il progetto “La Camera della Musica", nonché l'intensa attivita sinfonica in numerosi teatri e sale da concerto italiane. L’Orchestra ha recentemente pubblicato il e “Gran Gala di Capodanno” (dir. Stefano Romani) e nei prossimi mesi realizzera il CD “New York New York – il fantastico mondo del musical” (dir. Romolo Gessi).