Figaro d.o.o.
Kulturno Turistična Agencija
Lokavec 173
5270 Ajdovščina, SLO

Tel: +386 01 4315 209
Fax: +386 01 2322 668
Gsm: +386 041 645 721
haluda@siol.net

Dogodki

OBELEŽITEV DNEVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA, četrtek 1. februar 2024, ob 19.00, v Grajski kleti v Vipavskem Križu

01.02.2024

OBELEŽITEV DNEVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA, četrtek 1. februar 2024, ob 19.00, v Grajski kleti v Vipavskem Križu.


plakat samosevci viipavski križ februar 2024  




Z branjem svoje poezije se nam bodo predstavili

SAMOSEVCI:


FRANC KOREN

MARKO PIŠLJAR

PETER RASPOR



OKTET SOTOČJE  
Operni pevec ZDRAVKO PERGER

Z avtorji se bo pogovarjala MELITA LEMUT BAJEC



Po zaključku sledi pogostitev.



SAMOSEVCI

Franc Koren prihaja iz Cola nad Ajdovščino. Po študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani se je leta 1984 zaposlil v Zdravstvenem domu v Ajdovščini, opravil specializacijo iz interne medicine in pulmologije ter se usposobil za delo s sladkornimi bolniki. Vsa leta širi svoje strokovno znanje med zdravniškimi kolegi v osnovnem zdravstvu, med specialisti pulmologi, diabetologi, medicinskimi sestrami in farmacevti. Sodeluje z Društvom sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave, ustanovljenim na njegovo pobudo leta 1997. Je član Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice Slovenija. Poezijo piše od gimnazijskih let dalje, kjer je svoje prve literarne poizkuse objavil v šolskem glasilu Izvir. Njegove pesmi so ujete tudi v revijah Tretji dan in Fontana. Zadnja leta objavlja v glasilu Zdravstvenega doma Ajdovščine z naslovom Kaplje zdravja. Pesnikov opus pa se najbolj celostno izlije skozi tri pesniške zbirke. Leta 2018 je izšla zbirka pesmi V svetlobo prebujen, leta 2020, le leto dni po hudi življenjski preizkušnji, V meni poje ljubezen ter leta 2022 zbirka haikujev Kronski dragulji. Slednjo je posvetil prav obletnici začetkov ajdovske diabetološke ambulante. Nastajala je v času korone in je zaznamovana s spoznanjem o krhkosti posameznika in človeštva. Franc je mojster ubesedovanja vsebinsko in izrazno zgoščene poezije, kar samo potrjuje spoznanje, da je mogoče tudi z malo besedami pustiti globoko sled.

Marko Pišljar se je rodil na Colu, po zaključku osnovne šole se je z družino preselil v Godovič. Po študiju medicine, specializaciji iz psihiatrije in doktoratu iz medicinskih ved je služboval v Psihiatrični bolnišnici Idrija, več mandatov je bil njen predstojnik ter nad 15 let predavatelj na Univerzi na Primorskem. Četudi je danes že v pokoju, svojemu pedagoškemu poslanstvu še kar ostaja zvest. Je docent na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli ter Oddelku za Psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo. Je urednik šestih strokovnih monografij in avtor številnih znanstvenih študij, kjer se posveča predvsem zdravljenju duševnih motenj starejših oseb. Poezijo piše že 25 let. Objavljal je v Reviji Zvon, Idrijskih razgledih, reviji Tretji dan in Cicido. Je avtor pesniške zbirke Odsevi bližine, ki je leta 2021 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in doživela ponatis, kar v sodobnem svetu ni prav pogosto.

Peter Raspor je mednarodno priznani raziskovalec na področju biotehnologije,mikrobiologije in varnosti živil, ki je strokovno pot začel kot pek v parni pekarni v Ajdovščini. Med mnogimi dosežki izstopa na pedagoškem področju postavitev študija biotehnologije na ljubljanski univerzi in varnosti živil na Univerzi feur Bodekultur na Dunaju in na Univerzi v Mariboru, na raziskovalnem pa postavitev Zbirke mikroorganizmov in mentoriranje več kot 50 doktorjem znanosti. Med njimi so tudi že pomembni univerzitetni profesorji in ustanovitelji biotehnoloških podjetij kot je npr. ajdovski Biaseparation. Je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, doktor Honoris Cousa na več evropskih univerzah in prejemnik številnih odlikovanj, ki jih noče naštevati, saj pravi, da so zapisana za vse v analih. Sicer pa pobrskajte po njegovi spletni strani, ki vam bo odkrila dediščino, s katero Peter bogati znanstveno in strokovno stroko, zadnje desetletje pa se uveljavlja tudi skozi besedno umetnost. Izpod njegovega ustvarjalnega peresa je izšlo osem samostojnih pesniških zbirk: Prameni sonca na obrazu časa, Stopinje v pesku, Preskoči svojo senco, Gigi Tovariš, Klic v samoto, Samota v Osami, Viroslav zločesti ter zadnja v tem nizu Kaplja nad gladino vode.



Okteta Sotočje  Pevci, ki prihajajo iz različnih koncev Vipavske doline in Krasa, se glasbeno udejstvujejo že skoraj 30 let, vse od leta 1994, ko je skupinica dvanajstih pevskih zanesenjakov sklenila, da začne novo, svežo pot moškega
vokalnega ustvarjanja pod vodstvom Mirana Rustje. Že takrat je bila skupina malce drugačna od ostalih moških sestavov, saj je združevala pevce različnih generacij in tako postala sinonim navihane mladosti in odgovorne zrelosti. Kasneje je iz te skupine nastal oktet, ki je bogato zakladnico sakralnih in posvetnih, ljudskih in umetnih pesmi, ponesel tudi našim izseljenim rojakom v Nemčijo, Kanado, na Nizozemsko in v ZDA. Od leta 2016 delujejo pod umetniškim vodstvom glasbenega pedagoga in zborovodje  Janija Klančiča. Leta 2022 so izdali svojo prvo zgoščenko z naslovom Ta družba naj živi, na kateri lahko prisluhnemo 14 skladbam. Oktet redno nastopa na revijah, festivalih in občasno tudi na tekmovanjih. Pohvalijo pa se tudi z zlatim zlatim priznanjem, ki so ga prejeli na regijskem tekmovanju v Postojni, kjer so bili razglašeni za najboljšo malo vokalno skupino.

Zdravko Perger, upokojeni slovenski baritonist in promotor operne kulture. Je eden najbolj plodovitih slovenskih opernih pevcev s številnimi odmevnimi nastopi
v Sloveniji, Avstriji in Italiji. V svojem dolgoletnem delovanju je ustvaril številne vloge najpomembnejših opernih mojstrov od Verdija, Čajkovskega, Gounoda,Bizeta, Rossinija, Offenbacha, Puccinija, Straussa, Smetane in drugih. Nastopal je s simfoničnimi orkestri in gostoval v Italiji, Avstriji, Hrvaški, Avstraliji,  Japonski, Franciji in Madžarski. Je ustanovitelj Glasbenega gledališča Figaro.