Figaro d.o.o.
Kulturno Turistična Agencija
Lokavec 173
5270 Ajdovščina, SLO

Tel: +386 01 4315 209
Fax: +386 01 2322 668
Gsm: +386 041 645 721
haluda@siol.net

Dogodki

OPERNA PREDSTAVA TOSCA GIACOMA PUCCINIJA V VIPAVSKEM KRIŽU V DVORIŠČU GRADA V NEDELJO, 23. JUNIJA 2019 OB 21:00

23.06.2019

Tosca jesenice





OPERNA PREDSTAVA TOSCA GIACOMA PUCCINIJA V VIPAVSKEM KRIŽU  V DVORIŠČU GRADA V NEDELJO, 23. JUNIJA 2019 OB 21:00

URL link="https://sl.wikipedia.org/wiki/Giacomo_Puccini" target="_blank"]Giacomo Puccini[/URL]

TOSCA
(opera v treh dejanjih)
(150 min)


V produkciji Glasbeno gledališče Figaro in Teater Mobile
Predstava  bo posvečena ob 90. obletnici  Jurija Sovčka


Dirigent Gianluca Marciano

Režiser Jurij Souček
Poslikava scene Teater Mobile /G.G. Figaro
Kostumografija Teater Mobile / G.G. Figaro

Nastopajo

Milena Morača Floria Tosca

Jure Kušar / Aleksandro Petrovski Mario Cavaradossi

Robert Vrčon /Zdravko Perger  Baron Scarpia

Franc Javornik Cesare Angelotti in Sagrestano (Mežnar)

Matej Vovk Sopoletta in Sciarrone



Posebnost predstave, ki jo vrhunski operni solisti izvajajo v živo v italijanskem jeziku, je orkestrska spremljava, ki je predhodno posneta pod taktirko italianskega dirigenta Gianluce Marciana. Predstavo režira Jurij Souček, ki kot igralec nastopa tudi kot povezovalec, saj pred vsakim dejanjem prebere njegovo vsebino. Kot pevci v uprizoritvi, bodo nastopili sopranistka Milena Morača v naslovni vlogi in  baritonist Robert Vrčon v alternaciji Zdravko Perger, tenorist Jure Kušar v alternaciji Aleksandro Perovski, basist Franc Javornik ter tenorist Matej Vovk  Ti bodo kot vrhunski operni solisti nastopili v živo ob studijsko posneti spremljavi  v živo ob studijsko posneti spremljavi, kar od njih zahteva posebno pripravo. Ob tem še vedno ohranja ekstravaganco operne predstave kot vrhunskega glasbenega dogodka.
Zadnja Puccinijeva opera Tosca, ki je bila najprej gledališki komad plodovitega francoskega dramatika Victoriena Sardouja, je zadnja Puccinijeva opera. Ob krstni uprizoritvi leta 1900 v Rimu je razburila umetniške in politične kroge, zaradi svoje vizionarske prepletenosti političnega ozadja z neizprosno igro moči in čustev pa vedno znova privablja najširše občinstvo po vsem svetu.


I. dejanje
Državni jetnik Angelotti je ušel iz ječe Angelskega gradu in se pred policijo skrije v cerkvi Sv. Andreja. Njegova sestra Attavanti mu je namreč skrila ključ pred kipom Matere božje in obleko v tamkajšnji kapeli. V tej cerkvi slika portret svetnice slikar Cavaradossi, ki je zaljubljen v znamenito pevko Florio Tosco. Angelotti stopi pred Cavaradossija in ga prosi, naj mu pomaga pri begu. V tem trenutku v cerkev pride Tosca in Angelotti se ponovno skrije. Tosco popade ljubosumje, ko ugotovi, da je svetnica na portretu podobna Attavabtijevi, a slikar jo tolaži in zavrne njen sum. Strel iz topa na Angelskem gradu pa oznani, da so odkrili Angelottijev pobeg in Cavaradossi pohiti s prijateljem, da bi ga skril v vodnjaku v svojem vrtu. Žal pa jima sledi zloglasni Scarpia, ki vstopi v cerkev s svojim biričem. S pahljačo Attavantijeve, ki jo najde v cerkvi, poskuša iz ljubosumne Tosce izmamiti skrivnost, kam se je skril Angelotti. Razburjena Tosca odhiti v Cavaradossijevo vilo, kamor ji sledi tajna policija.


II. dejanje
Tosca nastopi z novo kantato pred kraljico. Scarpia pa jo po koncertu povabi k sebi v palačo Farnese, kjer pričakuje poročilo svoje tajne policije. Spoletta mu sporoči, da so v vili zajeli samo slikarja. Cavaradossi ne prizna krivde. V tem trenutku prihiti Tosca, Scapia pa veli Cavaradossija odpeljati v sosednjo mučilnico, ta pa kljub mukam noče priznati. Tosca ne zdrži mučenja in izda kje je skrit Angelotti. Ob novici, da je pri Marengu zmagal Napoleon, republikanec Caravadossi slavi zmago, Scarpia pa izreče nad tekmecem smrtno obsodbo. Obupana Tosca ga prosi za milost, a Scarpia v zameno zahteva, da se mu vda. Tosca privoli, a ko Scarpia napiše zanjo in za Cavaradossija prepustnico in se ji nato pohlepno približa, ga Tosca nepričakovano zabode.

III. dejanje
Na dvorišču Angelskega gradu, ob jutranji zarji, piše Cavaradossi poslovilno pismo svoji ljubici. A tedaj prihiti Tosca in mu izpove, kako se je zgodilo a Scarpio, ki ki da je ob podpisu prepustnice zapovedal naj slikarja le navidez ustrelijo. Oba verjameta v to in sanjata o prihodnji skupni sreči. Tosca ga tudi pouči, kako naj se po strelu potaji in počaka, da vojaki odidejo, nato pa bosta pobegnila. Medtem že pride Spoletta izvršiti kazen in Cavaradossi stopi pred njega poln upanja. Strel poči in Cavaradossi pade natanko tako, kot ga je Tosca poučila. Ko Spoletta odide, ga Tosca pokliče, a kmalu spozna, da jo je zločinski Scapia prevaral in da je njen Mario mrtev. Medtem so že našli mrtvega Scarpio in Spoletta prihiti nazaj ujeti morilko. Tosca pa si rajši sodi sama in skoči z obzidja Angelskega gradu